Razkrivamo

Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

16.06.2019 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   joga   Dostojevski   Platon   Peter Abelard

Jesen se je napovedala s tednom hladnega deževja. Zavedal sem se, da je bilo to prvo poletje v ječi, ki si ga nisem ustvaril iz nič. Pretvorba enega nagona v drugega je torej kazala prve posledice, iz ječe sem napravil novo realnost, ki se je izmaknila jetniški psihozi, in nadomestil sem koprnenje po izgubljenem in nedosežnem — s koprnenjem po novih dognanjih, ki niso vezana na okolje. Ni bilo več skrčene in omejene dejavnosti, ki je značilna za arest — vžgal sem v sebi podvojeno, postoterjeno dejavnost. Prebral sem vrsto zapiskov dolgoletnih jetnikov, od Petra Abelarda (apokrifne?), do Silvia Pelica, Gramscija in Nehruja, vsi so bolehali zaradi enakih psihoz, zaradi bega v preteklost, zaradi omejene dejavnosti. Bral sem zapiske nekega Petra Moene, Norvežana, se mi zdi, ki je umrl v gestapovskih ječah, v ventilator je skril svoje zapiske, bili so prežeti z grozo (našli so jih po vojni). Ponovno sem pregledal Dostojevskega Zapiske iz katorge, mrtvega doma. Za primerjavo. Ni najhujši odvzem prostosti, ne slabo življenje v slabih ječah — najbolj boli človeka on sam, ker njegovi nagoni delajo neokrnjeno, porajajo čustva v množicah — ta pa nimajo ventilov in začno gniti v človeku.

 

Skrbelo me je samo, ali ne grem predaleč, ali se nisem spustil v preveč tvegan poskus; kakšne zdaj še neznane nevarnosti preže name? Ko je spet posijalo sonce, sem gledal skozi okno. Na senožeti so spravljali seno, iz kopic so ga razmetavali po travniku, da bi se osušilo, zraven je delalo tudi nekaj žensk. Od daleč se mi je ena zdela lepo raščena, nekoliko obla. Spreletelo me je, da se moram preizkusiti. Preklopil sem z nagona, ki me je izžigal v delu, na stari, dobro znani nagon, ki izžiga z mesenim poželenjem. Sledil sem njenim gibom, pobožal sem jo pod obleko, začel sem jo slačiti in se igrati z njo ... dehteča koža, voljno meso, gladkost na površini in čvrstost v oblini ... po stegnih sem prišel do dlak ... duh po spolu ... njen zamolkli, nekoliko proseči glas, rdečica v licih, rahla meglica čez oči. ... Z muko, ki me je elektrizirala, mi je potegnilo klinca v dolžino in debelino, hlače so se napele, zabolelo me je v možganih, suženj temin je hotel dvigniti glavo, pomagal sem mu z roko v žepu. In tedaj je Stopila predme formula, s katero sem skušal definirati Dickensovo Povest o dveh mestih s štirimi znaki ... in teorija, po kateri sem prišel na sistem ustvarjanja meril za človeška dejanja (od uboja žandarja do umetniškega dela). Sladkost spolnosti se je mešala s privlačnostjo analiz na tisočerih straneh mojih listov in zvezkov. Cilj, posedovati žensko telo, se je paril s ciljem, iznajti najvišji inštrument za dvig človekovega nivoja. Telesna želja po ploditvi se je prelivala z družbeno željo po oploditvi misli.

 

Nage ženske prsi in mehke dlake, ki so tekle v tanki črti od popka navzdol in se izlile v trikotnik med napetimi stegni ... in nova spoznavna teorija ... zakonitosti čustvenih izhodišč ... njene oble, čvrste ritnice ... duh po koži, senu in konjih ... teorija o subverzivnem delovanju zatrtega čustva ... nagnil sem nago dekle naprej ... porinil sem ji ga globoko v vroče telo ... v mokro, tesno nožnico ... spreletelo me je po hrbtu, srh, šinilo je v možgane ko val oljnate tekočine ... ženska pa se je spremenila v risbo možganskih polj iz mojega zvezka... in že je prišlo do ejakulacije, izpraznitev možganov, rdeče pege v očeh ... Menda sem zastokal, obrnil sem se, samo profesor je za hip dvignil glavo iznad knjige ... moral sem sesti. Profesor je mirno pripomnil: Vidite, to je od tega, ker preveč kadite. Občutil sem veliko živčno in duševno stisko.

 

Verniki v takem primeru vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: Jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!

 

Bral sem indijsko Pesem ustvaritve. "Tedaj ni bilo ne obstoječega, ne neobstoječega ... Kaj je bilo skrito, in kje? Ali je bila tu voda, neizmerne vodne globine? ... Smrti ni bilo, niti česa nesmrtnega ... Bila je tema.. . Vse je bilo nerazločen kaos.. . Potem se je najprej rodila želja ..." Beležil sem si odlomke iz Upanišad: "Zakaj človekov duh nima počitka?" "Zakaj, in s kakšnim ciljem teče voda in niti za trenutek ne more ustaviti svojega toka?" V Aitereya Brahmana je himna o neskončnem potovanju, ki ga moramo napraviti, in vsak stih se konča z refrenom "Caraivati, čaraivati""zato, popotnik, potuj dalje, potuj dalje!"

 

Jesen je dozorevala. Iz debele megle se je izvil malodušen, megličast in celo vetroven dan. V vetrovnih dneh se poveča število samomorilcev. Ob petih popoldne je veter minil. Sprehod na prašnem dvorišču. Hlad v senci. Modre roke, razpokana koža. Sonce pada le v en kot dvorišča. Krožimo kot Platonove sence iz teme v svetlobo. Nekje zunaj zavija pes. Trgovec, ki se mi je priključil, sanja o lovski poti skozi gozd, s puško in psom.

 

Marsikdo hodi molče, vse sanje je trdno zaprl vase. Prst na njivi je najbrž že zelo hladna. Vesoljni prostor nad nepremičnimi, podolgovatimi oblaki je ta dan brez čudovitih skrivnosti. Preteklost in prihodnost ležita v nas kakor zviti živalci. Sanje o prihodnosti in resničnost okolja se bijeta in se ne moreta uravnovesiti, eno izključuje drugo. Trgovec govori o tem, kaj bi lahko užil, pa ni, ker ga je gnala želja po gospodarskem uspehu; imel bi lahko pet avtomobilov in livrirane šoferje, najlepše ženske in veselo življenje, on pa je hodil po svetu kot revež in delal načrte za razširitev svojega podjetja. S seboj je jemal salamo, kupoval je kruh, stanoval je v najcenejših hotelih, pojedel tu in tam kaj toplega in računal, računal ...

 

Potem so prišli in mu vse vzeli ... še glavo je komaj odnesel ...

 

Eden mislecev joge, Auribondo Ghoze, pravi: "Radža-joga izhaja iz teh opazovanj in izkušenj: da se naši notranji elementi, kombinacije, funkcije, sile, lahko razdvoje ali razpuste, da se lahko znova spoje za novo, prej nemogočo rabo ali da se lahko pretvorijo in preobrnejo v neko novo občo sintezo po urejenih notranjih procesih." Joga je metoda za vajo telesa in duha, bolj kot vaje so to — položaji, imenovani asana, ki osvežujejo telo in ga umirijo. Temelj joge je psihološka supozicija, da človek z določeno duhovno vajo doseže višjo stopnjo zavesti. Znani pisec vrste knjig o defenzivnih azijskih veščinah, Bruce Tegner, priporoča v svoj knjižici Karate (bral sem jo pred kratkim) jogijske dihalne vaje, ki so navadno potrebne za duhovno koncentracijo, naposled pa duh lahko prevzame popolno nadzorstvo nad telesom. Redno prakticiranje joge lahko privede do presenetljivih dosežkov. Pri treningu Ki-ja je bistveno vzgojiti v sebi potrpežljivost in samodisciplino. Karate ni samo šport, to je kompletni način življenja: izgradnja duha, vaja brez prestanka, dieta in samoobvladanje do neslutenih višin. Vsaka agresivnost je izključena, ker slabi samoobvladanje.

 

"Zmagajo lahko samo tisti, ki verujejo, da so sposobni zmage."

 

Potreba po napadalnosti bo prešla, brž ko boste dobili zaupanje vase, v svojo sposobnost, da lahko poskrbite zase v kateri koli situaciji. Potrpežljivost ni pasivna, nasprotno, zelo aktivna je, saj je sama koncentrirana notranja moč.

 

Jogi (ali Kristus) se odpove vsaki omami, vsaki strasti, zatre v sebi "tostranske" nagone in sprosti notranjo moč duha. Docela spremeni svoje življenje, zasužnji svoje telo in vzpostavi višjo stopnjo zavesti, razpusti nekatere elemente v sebi in jih pretvori ali preobrne v novo sintezo. Pot te smeri pelje samo naprej in naprej, nobene vrnitve ne more biti, nobenega stranskega koraka.

 

Da, da, zato je tako nevarno preključevanje pri človeku, ki se noče odpovedati svoji ploditveni sili, ki se brez strasti, brez omame, brez pozabe duha — ne more uveljaviti. Najprej jezdi duh-človek konja-telo, potem konj jezdi na jezdecu, pa spet obratno. Na prehodih nastanejo kratki stiki.

 

Tako sem prišel do razpotja Buridanovega osla, ki ima na desni enako velik šop sena kakor na levi, in ker se ne more odločiti, pogine od lakote. Kardinal Mazarin je mrtev — kardinal Mazarin je živ: tretje možnosti ne more biti, pravi Voltaire. Izsiliti tretjo možnost? Bomo videli. Budistični menihi, ki so slikali freske v Ajanti, so živeli daleč od žena, ki jih po nauku niti pogledati niso smeli, ker so tako nevarne, pa so naslikali množico lepih žena, stoječih, sedečih, hodečih, pri lepotičenju... Levitan je — docela svet in v stanju višje zavesti — spolno občeval z žensko na senožeti, ki se ji ni smel niti približati.

 

In ni se podrl njegov svet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.721
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.551
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.179
04/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.916
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.593
06/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.136
07/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.627
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.709
09/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.578
10/
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.452