Komentar

O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat

V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v preteklosti eden od predlaganih kandidatov, in sicer v letih 2016-2017, kar je bila svojevrstna izkušnja. Ustavni sodnik ni in ne sme biti samo pravnik, temveč mora biti veliko več − neke vrste renesančni človek, ki ima filozofsko globino, zrelost in razume pulz časa ter nevarnosti za demokracijo. Ustavni sodnik mora biti, če je to potrebno, pripravljen na "argumentacijski spopad". Ne na spopad z levo ali desno opcijo, temveč na spopad s totalitarnimi idejami, ne glede na to, od kod prihajajo. 

17.06.2019 21:18
Piše: Anže Erbežnik
Ključne besede:   Anže Erbežnik   ustavno sodišče   pravna država   človekove pravice   ustava   ESČP   kazensko pravo

Foto: Mediaspeed

Ustavni sodnik mora biti, če je to potrebno, pripravljen na "argumentacijski spopad". Ne na spopad z levo ali desno opcijo, temveč na spopad s totalitarnimi idejami, ne glede na to, od kod prihajajo. 

Ustavno sodišče je v moderni demokraciji nepogrešljiv element pravne države, ki naj primarno ščiti temeljne pravice posameznika. Varuje naj torej posameznika pred tiranijo večine. Po drugi strani je namenjeno preseganju gole upravno-birokratske logike državnih organov, za katero tudi redna sodišča niso vedno imuna. Vsak administrativni sistem, tudi sodni, lahko zapade v sistemsko (administrativno) logiko, ki pozabi na posameznika in njegove pravice ter ga dojema kot golo abstrakcijo. To je pogosto podkrepljeno tudi z nekakšno cehovsko logiko in solidarnostjo, ki so jima podvrženi vsi zaprti administrativni sistemi, tudi redno sodstvo.

 

Kaj navedeno pomeni za Ustavno sodišče Republike Slovenije in kakšen naj bo ustavni sodnik? Ustavni sodnik mora biti protiutež zgoraj navedenemu − obrambno telo, ki posameznika varuje pred tiranijo večine (v nasprotju z legitimno večinsko odločitvijo), in družbeni organizem, zaščitnik pred "infekcijo totalitarizma" (nekakšen "sodoben aristokrat", če parafraziram Tocquevilla, brez negativnih plati aristokracije).

 

In ta infekcija je danes akutna. Razvoj človeštva nima linije stalnega napredka, temveč obliko spirale, ki se premika navzgor ali navzdol. Trenutno se zdi, da smo v fazi nazadovanja, entropije, posurovljenja demokratične republike in njenih vrednot. Zgodovina se ne ponavlja, ponavljajo pa se trendi in ljudje ("History doesn't repeat itself, but people often do"Mark Twain). Zdi se, da je trenuten trend takšen, kot je bil na koncu rimske republike v času Marija in Sule, ko je prišlo do razpada republikanskega sistema in pojava avtoritarnih populistov, ki organizirajo množice. Toda ne gre samo za nevarnost populistov. Gre za indiferentnost in apatičnost institucij demokratične republike ter njenih državljanov, ki se kažeta v, na primer, volilni abstinenci, zanemarjanju osnovnih pravil demokracije in človekovih pravic v delovanju institucij ter podleganju cenenim in enostavnim enovrstičnim sporočilom v izjemno kompliciranem sodobnem svetu (na primer sporočila politikov prek Twitterja).

 

Kazensko pravo je dober kazalnik tega negativnega trenda in tudi eden izmed njegovih prvih kazalnikov. V zadnjih letih so se na primer v Sloveniji relativno neopazno širila policijska pooblastila, na način, da so se izvotlile kavtele iz Zakona o kazenskem postopku (pregled osebe in vozila, tudi skritih delov, brez najmanjšega suma je povsem zakonit − glej na primer policijsko zakonodajo ali izravnalne schengenske ukrepe po zakonodaji o nadzoru državne meje), znižuje se prag za pridobivanje telekomunikacijskih prometnih podatkov in pojavljajo se ideje o dodatnih pooblastilih tajne službe. Ne gre samo za slovenski trend, temveč širši globalen trend odmikanja od kavtel, obstaja pa tudi sum uvajanja sistema preventivne države, ki temelji na logiki profiliranja posameznikov in njihovega ravnanja s pomočjo računalniških algoritmov (in vsakdo, ki je izven stereotipa, je avtomatično osumljen nedružbenega vedenja ter torej potencialen storilec neželenih dejanj). Pri tem pa zgodovina uči, da ko enkrat relativiziraš posamezna temeljna načela v demokratični družbi, na primer načelo domneve nedolžnosti ali načelo zakonitosti (sprva, na primer, samo določena kazniva dejanja), se pojavi težnja po razširitvi na vse in izjema postane pravilo. Niti najvišji varuhi temeljnih pravic niso imuni za to. Tako je na primer Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) nedavno odstopilo od svoje interpretacije prepovedi preventivnega odvzema prostosti ("prepoved logike Golega otoka") brez kakršnegakoli predhodnega suma (razlaga točke (c) prvega odstavka 5. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) in dopustilo čisti preventivni odvzem prostosti (s 15 glasovi za in 2 glasovoma proti). Podobno sta ESČP in tudi direktiva EU pravico do odvetnika opredelila kot relativno (in ne kot absolutno) pravico. Zaradi navedenega se zastavlja vprašanje odnosa med pravom EU, ki je primarno, in nacionalnimi ustavami držav članic, ki imajo višje ustavne standarde, na primer v okviru tako imenovanega vzajemnega priznavanja. Ali naj slovenski sodnik prizna sodbo iz druge države članice, v kateri niso doseženi temeljni standardi slovenske ustave?

 

Hkrati nas pojav islamskega terorizma in drugih radikalizmov ter tudi sodobna tehnologija postavljata pred izziv, kako uravnotežiti pravice posameznika, kako vzpostaviti ravnotežje med tem, kar je tehnološko mogoče, in tem, kaj naj bo dopustno, da družba še ostane svobodna (pa naj gre za tehnološki nadzor ali za kloniranje). Demokracije zahodnega tipa so soočene z agresivno, a ekonomsko uspešno obliko kitajskega totalitarizma, katere cilj sta nadzor 24/7 (24 ur in 7 dni na teden) ter identifikacija "asocialnih elementov" v najzgodnejši fazi (miselni delikt), ob uporabi računalniških algoritmov in ocenjevanju celotnega prebivalstva (čista preventivna država totalitarnega tipa). Ob tem se Evropa spoprijema z begunskim in migracijskim valom ter vnosom idej skrajnega islama v kombinaciji s terorizmom. Vse to je že pripeljalo do posega v nekatere simbole Evropske unije, na primer v schengenski prostor. Obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki temeljne pravice, kot so politično združevanje, svoboda izražanja, verska svoboda itd., zlorabljajo. Zlorabljajo torej demokratično ureditev z namenom, da bi jo odpravili. V zvezi s tem je in bo še treba odgovoriti na vprašanja, ali lahko sodobna demokratična družba dovoli odstop od načel ločitve cerkve od države, laicističnega šolstva, enakosti pred zakonom, enakosti spolov itd.

 

 

***

 

Bodoči ustavni sodnik bo moral razumeti ta kontekst in problematiko. Ustavni sodnik ni in ne sme biti samo pravnik, temveč mora biti veliko več − neke vrste renesančni človek (vitruvijski človek), ki ima filozofsko globino, zrelost in razume pulz časa ter nevarnosti za demokracijo. Posledično je teza o "sektorski delitvi" Ustavnega sodišča − en upravni pravnik, en kazenski pravnik, en civilni pravnik itd. − zgrešena. Ustavni sodnik mora razumeti pomen ustave in človekovih pravic v širšem kontekstu demokracije, razumeti mora družbene trende in imeti življenjske izkušnje, biti zrel ter umirjen. Zato je tudi teza o tem, da Ustavno sodišče potrebuje "ustavnega" ali "upravnega" pravnika, popolnoma zgrešena. Prav tako je zgrešena teza o delitvi ustavnih sodnikov na leve in desne (po nekakšnem ključu; do takega etiketiranja kandidatov je v preteklosti žal že prišlo). Ustavni sodnik mora biti sodnik za vse, ob razumevanju občutljivosti svoje vloge v sistemu delitve oblasti (ni in ne sme biti verski varuh iranskega tipa), in odgovorno posegati v večinske odločitve demokratičnega zakonodajalca. Hkrati mora biti, če je to potrebno, pripravljen na "argumentacijski spopad". Ne na spopad z levo ali desno opcijo, temveč na spopad s totalitarnimi idejami, ne glede na to, od kod prihajajo.

 

 

***

 

Dr. Rok Čeferin po mojem globokem prepričanju ustreza zgoraj podanemu opisu ustavnega sodnika. Je izjemen ustavni strokovnjak, predvsem na področju varstva svobode izražanja. Ob tem je s svojo akademsko potjo pokazal tudi intelektualno širino (doktorat, objave, akademski naslov in predmet, ki ga poučuje). Iz njegovih prispevkov in člankov izhajajo načitanost, omika in poznavanje kulture. Ob tem velja posebej izpostaviti, da je akademsko kariero ustvaril ob polni delovni zaposlitvi. To je posebej dragocena in redka vrsta intelektualnega naboja. Gre za intelekt, kombiniran z dolgoletnimi pravnimi izkušnjami, torej za uporabni intelekt, ki služi šibkemu posamezniku, in ne za nekakšen intelektualni larpurlartizem, ki je namenjen sam sebi in lastnemu dekorumu. Sodnika s takšnim profilom Ustavno sodišče Republike Slovenije še ni imelo in takšen sodnik Ustavnemu sodišču manjka.

 

Pri tem menim, da so teze o nekakšnem pretiranem "vplivu" odvetniške pisarne Čeferin v slovenski družbi popolnoma zgrešene. Kot prvo ne dvomim v integriteto dr. Čeferina, ki se popolnoma zaveda ločitve funkcije ustavnega sodnika od zadev odvetniške pisarne in zasebnega življenja. V kolikor pa bi se pojavil primer morebitnega konflikta interesa pri njem ali ostalih sodnikih, pa pravo v takih primerih predvideva jasen postopek izločitve sodnika zaradi načela nepristranskosti, tako s subjektivnega kot objektivnega vidika (videz nepristranskosti). In v preteklosti je navedeno že bilo uporabljeno na način, da so se ustavni sodniki izločili. V kolikor pa se niso, je zadeva vsaj pred ESČP padla. Naj pri tem dodam, da je v Sloveniji zaradi majhnosti (na vseh ravneh) veliko odvisno od osebne integritete protagonistov, ki znajo ločiti zasebno od poklicnega.

 

Pri tem želim opozoriti na slabo prakso, ki se je razvila pri zadnjih imenovanjih in ki sem jo izkusil tudi sam. V skladu s to prakso predsednik republike, še preden parlamentu predloži ime kandidata, opravlja konzultacije s strankami. Menim, da bi predsednik republike moral predlagati kandidata, za katerega meni, da je meritorno in osebnostno najprimernejši, neodvisno od predhodnega mnenja političnih strank in šele nato zanj pridobiti parlamentarno večino. Prav tako je bistveno, da se predsednik republike predhodno osebno pogovori s predlaganimi kandidati, in ne samo s tistimi, ki so bili izbrani na podlagi pričevanj drugih in predhodnega soglasja poslanskih skupin. Hkrati je nujno vztrajanje pri seznamu predlaganih oseb, saj je to, kar se je dogajalo v preteklosti, ko so se po posvetovanju s strankami pojavljala vedno nova imena oseb, ki izvorno niso bile prijavljene, za prijavljene žaljivo. V najslabšem primeru se lahko postopek zmeraj ponovi. Vloga ustavnega sodnika je v demokraciji tako pomembna, da po mojem mnenju zahteva takšno postopanje.

 

 

***

 

Glede na vse navedeno menim, da je dr. Čeferin izvrsten kandidat, ki bi na Ustavno sodišče prinesel veliko pozitivnega: pravne izkušnje, poznavanje pravosodnega sistema, integriteto, zrelost, intelektualni naboj, sposobnost kreiranja razumnih večin (ustavno sodišče je kolegialen organ, kjer moraš z vsebino in načinom argumentacije prepričati svoje kolege) in zlasti razumevanje časa, v katerem živimo, ter resnih nevarnosti demokraciji.

 

Upam, da bodo vsi akterji v postopku kandidature navedeno prepoznali. Gre za odločitev, ki je za Slovenijo izjemno pomembna in ki bo v prihodnjem desetletju (so)oblikovala slovensko družbo ter tudi Evropsko unijo, v smislu dialoga nacionalnih ustavnih sodišč s Sodiščem EU o nekaterih merodajnih vprašanjih te izjemne skupnosti.

 

Izr. prof. dr. Anže Erbežnik, Bruselj

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
6
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,884
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,131
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,050
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,575
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,733
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,268
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,156
08/
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,026
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,200
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,485