Komentar

O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat

V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v preteklosti eden od predlaganih kandidatov, in sicer v letih 2016-2017, kar je bila svojevrstna izkušnja. Ustavni sodnik ni in ne sme biti samo pravnik, temveč mora biti veliko več − neke vrste renesančni človek, ki ima filozofsko globino, zrelost in razume pulz časa ter nevarnosti za demokracijo. Ustavni sodnik mora biti, če je to potrebno, pripravljen na "argumentacijski spopad". Ne na spopad z levo ali desno opcijo, temveč na spopad s totalitarnimi idejami, ne glede na to, od kod prihajajo. 

17.06.2019 21:18
Piše: Anže Erbežnik
Ključne besede:   Anže Erbežnik   ustavno sodišče   pravna država   človekove pravice   ustava   ESČP   kazensko pravo

Foto: Mediaspeed

Ustavni sodnik mora biti, če je to potrebno, pripravljen na "argumentacijski spopad". Ne na spopad z levo ali desno opcijo, temveč na spopad s totalitarnimi idejami, ne glede na to, od kod prihajajo. 

Ustavno sodišče je v moderni demokraciji nepogrešljiv element pravne države, ki naj primarno ščiti temeljne pravice posameznika. Varuje naj torej posameznika pred tiranijo večine. Po drugi strani je namenjeno preseganju gole upravno-birokratske logike državnih organov, za katero tudi redna sodišča niso vedno imuna. Vsak administrativni sistem, tudi sodni, lahko zapade v sistemsko (administrativno) logiko, ki pozabi na posameznika in njegove pravice ter ga dojema kot golo abstrakcijo. To je pogosto podkrepljeno tudi z nekakšno cehovsko logiko in solidarnostjo, ki so jima podvrženi vsi zaprti administrativni sistemi, tudi redno sodstvo.

 

Kaj navedeno pomeni za Ustavno sodišče Republike Slovenije in kakšen naj bo ustavni sodnik? Ustavni sodnik mora biti protiutež zgoraj navedenemu − obrambno telo, ki posameznika varuje pred tiranijo večine (v nasprotju z legitimno večinsko odločitvijo), in družbeni organizem, zaščitnik pred "infekcijo totalitarizma" (nekakšen "sodoben aristokrat", če parafraziram Tocquevilla, brez negativnih plati aristokracije).

 

In ta infekcija je danes akutna. Razvoj človeštva nima linije stalnega napredka, temveč obliko spirale, ki se premika navzgor ali navzdol. Trenutno se zdi, da smo v fazi nazadovanja, entropije, posurovljenja demokratične republike in njenih vrednot. Zgodovina se ne ponavlja, ponavljajo pa se trendi in ljudje ("History doesn't repeat itself, but people often do"Mark Twain). Zdi se, da je trenuten trend takšen, kot je bil na koncu rimske republike v času Marija in Sule, ko je prišlo do razpada republikanskega sistema in pojava avtoritarnih populistov, ki organizirajo množice. Toda ne gre samo za nevarnost populistov. Gre za indiferentnost in apatičnost institucij demokratične republike ter njenih državljanov, ki se kažeta v, na primer, volilni abstinenci, zanemarjanju osnovnih pravil demokracije in človekovih pravic v delovanju institucij ter podleganju cenenim in enostavnim enovrstičnim sporočilom v izjemno kompliciranem sodobnem svetu (na primer sporočila politikov prek Twitterja).

 

Kazensko pravo je dober kazalnik tega negativnega trenda in tudi eden izmed njegovih prvih kazalnikov. V zadnjih letih so se na primer v Sloveniji relativno neopazno širila policijska pooblastila, na način, da so se izvotlile kavtele iz Zakona o kazenskem postopku (pregled osebe in vozila, tudi skritih delov, brez najmanjšega suma je povsem zakonit − glej na primer policijsko zakonodajo ali izravnalne schengenske ukrepe po zakonodaji o nadzoru državne meje), znižuje se prag za pridobivanje telekomunikacijskih prometnih podatkov in pojavljajo se ideje o dodatnih pooblastilih tajne službe. Ne gre samo za slovenski trend, temveč širši globalen trend odmikanja od kavtel, obstaja pa tudi sum uvajanja sistema preventivne države, ki temelji na logiki profiliranja posameznikov in njihovega ravnanja s pomočjo računalniških algoritmov (in vsakdo, ki je izven stereotipa, je avtomatično osumljen nedružbenega vedenja ter torej potencialen storilec neželenih dejanj). Pri tem pa zgodovina uči, da ko enkrat relativiziraš posamezna temeljna načela v demokratični družbi, na primer načelo domneve nedolžnosti ali načelo zakonitosti (sprva, na primer, samo določena kazniva dejanja), se pojavi težnja po razširitvi na vse in izjema postane pravilo. Niti najvišji varuhi temeljnih pravic niso imuni za to. Tako je na primer Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) nedavno odstopilo od svoje interpretacije prepovedi preventivnega odvzema prostosti ("prepoved logike Golega otoka") brez kakršnegakoli predhodnega suma (razlaga točke (c) prvega odstavka 5. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) in dopustilo čisti preventivni odvzem prostosti (s 15 glasovi za in 2 glasovoma proti). Podobno sta ESČP in tudi direktiva EU pravico do odvetnika opredelila kot relativno (in ne kot absolutno) pravico. Zaradi navedenega se zastavlja vprašanje odnosa med pravom EU, ki je primarno, in nacionalnimi ustavami držav članic, ki imajo višje ustavne standarde, na primer v okviru tako imenovanega vzajemnega priznavanja. Ali naj slovenski sodnik prizna sodbo iz druge države članice, v kateri niso doseženi temeljni standardi slovenske ustave?

 

Hkrati nas pojav islamskega terorizma in drugih radikalizmov ter tudi sodobna tehnologija postavljata pred izziv, kako uravnotežiti pravice posameznika, kako vzpostaviti ravnotežje med tem, kar je tehnološko mogoče, in tem, kaj naj bo dopustno, da družba še ostane svobodna (pa naj gre za tehnološki nadzor ali za kloniranje). Demokracije zahodnega tipa so soočene z agresivno, a ekonomsko uspešno obliko kitajskega totalitarizma, katere cilj sta nadzor 24/7 (24 ur in 7 dni na teden) ter identifikacija "asocialnih elementov" v najzgodnejši fazi (miselni delikt), ob uporabi računalniških algoritmov in ocenjevanju celotnega prebivalstva (čista preventivna država totalitarnega tipa). Ob tem se Evropa spoprijema z begunskim in migracijskim valom ter vnosom idej skrajnega islama v kombinaciji s terorizmom. Vse to je že pripeljalo do posega v nekatere simbole Evropske unije, na primer v schengenski prostor. Obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki temeljne pravice, kot so politično združevanje, svoboda izražanja, verska svoboda itd., zlorabljajo. Zlorabljajo torej demokratično ureditev z namenom, da bi jo odpravili. V zvezi s tem je in bo še treba odgovoriti na vprašanja, ali lahko sodobna demokratična družba dovoli odstop od načel ločitve cerkve od države, laicističnega šolstva, enakosti pred zakonom, enakosti spolov itd.

 

 

***

 

Bodoči ustavni sodnik bo moral razumeti ta kontekst in problematiko. Ustavni sodnik ni in ne sme biti samo pravnik, temveč mora biti veliko več − neke vrste renesančni človek (vitruvijski človek), ki ima filozofsko globino, zrelost in razume pulz časa ter nevarnosti za demokracijo. Posledično je teza o "sektorski delitvi" Ustavnega sodišča − en upravni pravnik, en kazenski pravnik, en civilni pravnik itd. − zgrešena. Ustavni sodnik mora razumeti pomen ustave in človekovih pravic v širšem kontekstu demokracije, razumeti mora družbene trende in imeti življenjske izkušnje, biti zrel ter umirjen. Zato je tudi teza o tem, da Ustavno sodišče potrebuje "ustavnega" ali "upravnega" pravnika, popolnoma zgrešena. Prav tako je zgrešena teza o delitvi ustavnih sodnikov na leve in desne (po nekakšnem ključu; do takega etiketiranja kandidatov je v preteklosti žal že prišlo). Ustavni sodnik mora biti sodnik za vse, ob razumevanju občutljivosti svoje vloge v sistemu delitve oblasti (ni in ne sme biti verski varuh iranskega tipa), in odgovorno posegati v večinske odločitve demokratičnega zakonodajalca. Hkrati mora biti, če je to potrebno, pripravljen na "argumentacijski spopad". Ne na spopad z levo ali desno opcijo, temveč na spopad s totalitarnimi idejami, ne glede na to, od kod prihajajo.

 

 

***

 

Dr. Rok Čeferin po mojem globokem prepričanju ustreza zgoraj podanemu opisu ustavnega sodnika. Je izjemen ustavni strokovnjak, predvsem na področju varstva svobode izražanja. Ob tem je s svojo akademsko potjo pokazal tudi intelektualno širino (doktorat, objave, akademski naslov in predmet, ki ga poučuje). Iz njegovih prispevkov in člankov izhajajo načitanost, omika in poznavanje kulture. Ob tem velja posebej izpostaviti, da je akademsko kariero ustvaril ob polni delovni zaposlitvi. To je posebej dragocena in redka vrsta intelektualnega naboja. Gre za intelekt, kombiniran z dolgoletnimi pravnimi izkušnjami, torej za uporabni intelekt, ki služi šibkemu posamezniku, in ne za nekakšen intelektualni larpurlartizem, ki je namenjen sam sebi in lastnemu dekorumu. Sodnika s takšnim profilom Ustavno sodišče Republike Slovenije še ni imelo in takšen sodnik Ustavnemu sodišču manjka.

 

Pri tem menim, da so teze o nekakšnem pretiranem "vplivu" odvetniške pisarne Čeferin v slovenski družbi popolnoma zgrešene. Kot prvo ne dvomim v integriteto dr. Čeferina, ki se popolnoma zaveda ločitve funkcije ustavnega sodnika od zadev odvetniške pisarne in zasebnega življenja. V kolikor pa bi se pojavil primer morebitnega konflikta interesa pri njem ali ostalih sodnikih, pa pravo v takih primerih predvideva jasen postopek izločitve sodnika zaradi načela nepristranskosti, tako s subjektivnega kot objektivnega vidika (videz nepristranskosti). In v preteklosti je navedeno že bilo uporabljeno na način, da so se ustavni sodniki izločili. V kolikor pa se niso, je zadeva vsaj pred ESČP padla. Naj pri tem dodam, da je v Sloveniji zaradi majhnosti (na vseh ravneh) veliko odvisno od osebne integritete protagonistov, ki znajo ločiti zasebno od poklicnega.

 

Pri tem želim opozoriti na slabo prakso, ki se je razvila pri zadnjih imenovanjih in ki sem jo izkusil tudi sam. V skladu s to prakso predsednik republike, še preden parlamentu predloži ime kandidata, opravlja konzultacije s strankami. Menim, da bi predsednik republike moral predlagati kandidata, za katerega meni, da je meritorno in osebnostno najprimernejši, neodvisno od predhodnega mnenja političnih strank in šele nato zanj pridobiti parlamentarno večino. Prav tako je bistveno, da se predsednik republike predhodno osebno pogovori s predlaganimi kandidati, in ne samo s tistimi, ki so bili izbrani na podlagi pričevanj drugih in predhodnega soglasja poslanskih skupin. Hkrati je nujno vztrajanje pri seznamu predlaganih oseb, saj je to, kar se je dogajalo v preteklosti, ko so se po posvetovanju s strankami pojavljala vedno nova imena oseb, ki izvorno niso bile prijavljene, za prijavljene žaljivo. V najslabšem primeru se lahko postopek zmeraj ponovi. Vloga ustavnega sodnika je v demokraciji tako pomembna, da po mojem mnenju zahteva takšno postopanje.

 

 

***

 

Glede na vse navedeno menim, da je dr. Čeferin izvrsten kandidat, ki bi na Ustavno sodišče prinesel veliko pozitivnega: pravne izkušnje, poznavanje pravosodnega sistema, integriteto, zrelost, intelektualni naboj, sposobnost kreiranja razumnih večin (ustavno sodišče je kolegialen organ, kjer moraš z vsebino in načinom argumentacije prepričati svoje kolege) in zlasti razumevanje časa, v katerem živimo, ter resnih nevarnosti demokraciji.

 

Upam, da bodo vsi akterji v postopku kandidature navedeno prepoznali. Gre za odločitev, ki je za Slovenijo izjemno pomembna in ki bo v prihodnjem desetletju (so)oblikovala slovensko družbo ter tudi Evropsko unijo, v smislu dialoga nacionalnih ustavnih sodišč s Sodiščem EU o nekaterih merodajnih vprašanjih te izjemne skupnosti.

 

Izr. prof. dr. Anže Erbežnik, Bruselj

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.975
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.767
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.443
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.775
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.122
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.559
07/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.485
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.897
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.617
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.516