Komentar

O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat

V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v preteklosti eden od predlaganih kandidatov, in sicer v letih 2016-2017, kar je bila svojevrstna izkušnja. Ustavni sodnik ni in ne sme biti samo pravnik, temveč mora biti veliko več − neke vrste renesančni človek, ki ima filozofsko globino, zrelost in razume pulz časa ter nevarnosti za demokracijo. Ustavni sodnik mora biti, če je to potrebno, pripravljen na "argumentacijski spopad". Ne na spopad z levo ali desno opcijo, temveč na spopad s totalitarnimi idejami, ne glede na to, od kod prihajajo. 

17.06.2019 21:18
Piše: Anže Erbežnik
Ključne besede:   Anže Erbežnik   ustavno sodišče   pravna država   človekove pravice   ustava   ESČP   kazensko pravo

Foto: Mediaspeed

Ustavni sodnik mora biti, če je to potrebno, pripravljen na "argumentacijski spopad". Ne na spopad z levo ali desno opcijo, temveč na spopad s totalitarnimi idejami, ne glede na to, od kod prihajajo. 

Ustavno sodišče je v moderni demokraciji nepogrešljiv element pravne države, ki naj primarno ščiti temeljne pravice posameznika. Varuje naj torej posameznika pred tiranijo večine. Po drugi strani je namenjeno preseganju gole upravno-birokratske logike državnih organov, za katero tudi redna sodišča niso vedno imuna. Vsak administrativni sistem, tudi sodni, lahko zapade v sistemsko (administrativno) logiko, ki pozabi na posameznika in njegove pravice ter ga dojema kot golo abstrakcijo. To je pogosto podkrepljeno tudi z nekakšno cehovsko logiko in solidarnostjo, ki so jima podvrženi vsi zaprti administrativni sistemi, tudi redno sodstvo.

 

Kaj navedeno pomeni za Ustavno sodišče Republike Slovenije in kakšen naj bo ustavni sodnik? Ustavni sodnik mora biti protiutež zgoraj navedenemu − obrambno telo, ki posameznika varuje pred tiranijo večine (v nasprotju z legitimno večinsko odločitvijo), in družbeni organizem, zaščitnik pred "infekcijo totalitarizma" (nekakšen "sodoben aristokrat", če parafraziram Tocquevilla, brez negativnih plati aristokracije).

 

In ta infekcija je danes akutna. Razvoj človeštva nima linije stalnega napredka, temveč obliko spirale, ki se premika navzgor ali navzdol. Trenutno se zdi, da smo v fazi nazadovanja, entropije, posurovljenja demokratične republike in njenih vrednot. Zgodovina se ne ponavlja, ponavljajo pa se trendi in ljudje ("History doesn't repeat itself, but people often do"Mark Twain). Zdi se, da je trenuten trend takšen, kot je bil na koncu rimske republike v času Marija in Sule, ko je prišlo do razpada republikanskega sistema in pojava avtoritarnih populistov, ki organizirajo množice. Toda ne gre samo za nevarnost populistov. Gre za indiferentnost in apatičnost institucij demokratične republike ter njenih državljanov, ki se kažeta v, na primer, volilni abstinenci, zanemarjanju osnovnih pravil demokracije in človekovih pravic v delovanju institucij ter podleganju cenenim in enostavnim enovrstičnim sporočilom v izjemno kompliciranem sodobnem svetu (na primer sporočila politikov prek Twitterja).

 

Kazensko pravo je dober kazalnik tega negativnega trenda in tudi eden izmed njegovih prvih kazalnikov. V zadnjih letih so se na primer v Sloveniji relativno neopazno širila policijska pooblastila, na način, da so se izvotlile kavtele iz Zakona o kazenskem postopku (pregled osebe in vozila, tudi skritih delov, brez najmanjšega suma je povsem zakonit − glej na primer policijsko zakonodajo ali izravnalne schengenske ukrepe po zakonodaji o nadzoru državne meje), znižuje se prag za pridobivanje telekomunikacijskih prometnih podatkov in pojavljajo se ideje o dodatnih pooblastilih tajne službe. Ne gre samo za slovenski trend, temveč širši globalen trend odmikanja od kavtel, obstaja pa tudi sum uvajanja sistema preventivne države, ki temelji na logiki profiliranja posameznikov in njihovega ravnanja s pomočjo računalniških algoritmov (in vsakdo, ki je izven stereotipa, je avtomatično osumljen nedružbenega vedenja ter torej potencialen storilec neželenih dejanj). Pri tem pa zgodovina uči, da ko enkrat relativiziraš posamezna temeljna načela v demokratični družbi, na primer načelo domneve nedolžnosti ali načelo zakonitosti (sprva, na primer, samo določena kazniva dejanja), se pojavi težnja po razširitvi na vse in izjema postane pravilo. Niti najvišji varuhi temeljnih pravic niso imuni za to. Tako je na primer Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) nedavno odstopilo od svoje interpretacije prepovedi preventivnega odvzema prostosti ("prepoved logike Golega otoka") brez kakršnegakoli predhodnega suma (razlaga točke (c) prvega odstavka 5. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) in dopustilo čisti preventivni odvzem prostosti (s 15 glasovi za in 2 glasovoma proti). Podobno sta ESČP in tudi direktiva EU pravico do odvetnika opredelila kot relativno (in ne kot absolutno) pravico. Zaradi navedenega se zastavlja vprašanje odnosa med pravom EU, ki je primarno, in nacionalnimi ustavami držav članic, ki imajo višje ustavne standarde, na primer v okviru tako imenovanega vzajemnega priznavanja. Ali naj slovenski sodnik prizna sodbo iz druge države članice, v kateri niso doseženi temeljni standardi slovenske ustave?

 

Hkrati nas pojav islamskega terorizma in drugih radikalizmov ter tudi sodobna tehnologija postavljata pred izziv, kako uravnotežiti pravice posameznika, kako vzpostaviti ravnotežje med tem, kar je tehnološko mogoče, in tem, kaj naj bo dopustno, da družba še ostane svobodna (pa naj gre za tehnološki nadzor ali za kloniranje). Demokracije zahodnega tipa so soočene z agresivno, a ekonomsko uspešno obliko kitajskega totalitarizma, katere cilj sta nadzor 24/7 (24 ur in 7 dni na teden) ter identifikacija "asocialnih elementov" v najzgodnejši fazi (miselni delikt), ob uporabi računalniških algoritmov in ocenjevanju celotnega prebivalstva (čista preventivna država totalitarnega tipa). Ob tem se Evropa spoprijema z begunskim in migracijskim valom ter vnosom idej skrajnega islama v kombinaciji s terorizmom. Vse to je že pripeljalo do posega v nekatere simbole Evropske unije, na primer v schengenski prostor. Obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki temeljne pravice, kot so politično združevanje, svoboda izražanja, verska svoboda itd., zlorabljajo. Zlorabljajo torej demokratično ureditev z namenom, da bi jo odpravili. V zvezi s tem je in bo še treba odgovoriti na vprašanja, ali lahko sodobna demokratična družba dovoli odstop od načel ločitve cerkve od države, laicističnega šolstva, enakosti pred zakonom, enakosti spolov itd.

 

 

***

 

Bodoči ustavni sodnik bo moral razumeti ta kontekst in problematiko. Ustavni sodnik ni in ne sme biti samo pravnik, temveč mora biti veliko več − neke vrste renesančni človek (vitruvijski človek), ki ima filozofsko globino, zrelost in razume pulz časa ter nevarnosti za demokracijo. Posledično je teza o "sektorski delitvi" Ustavnega sodišča − en upravni pravnik, en kazenski pravnik, en civilni pravnik itd. − zgrešena. Ustavni sodnik mora razumeti pomen ustave in človekovih pravic v širšem kontekstu demokracije, razumeti mora družbene trende in imeti življenjske izkušnje, biti zrel ter umirjen. Zato je tudi teza o tem, da Ustavno sodišče potrebuje "ustavnega" ali "upravnega" pravnika, popolnoma zgrešena. Prav tako je zgrešena teza o delitvi ustavnih sodnikov na leve in desne (po nekakšnem ključu; do takega etiketiranja kandidatov je v preteklosti žal že prišlo). Ustavni sodnik mora biti sodnik za vse, ob razumevanju občutljivosti svoje vloge v sistemu delitve oblasti (ni in ne sme biti verski varuh iranskega tipa), in odgovorno posegati v večinske odločitve demokratičnega zakonodajalca. Hkrati mora biti, če je to potrebno, pripravljen na "argumentacijski spopad". Ne na spopad z levo ali desno opcijo, temveč na spopad s totalitarnimi idejami, ne glede na to, od kod prihajajo.

 

 

***

 

Dr. Rok Čeferin po mojem globokem prepričanju ustreza zgoraj podanemu opisu ustavnega sodnika. Je izjemen ustavni strokovnjak, predvsem na področju varstva svobode izražanja. Ob tem je s svojo akademsko potjo pokazal tudi intelektualno širino (doktorat, objave, akademski naslov in predmet, ki ga poučuje). Iz njegovih prispevkov in člankov izhajajo načitanost, omika in poznavanje kulture. Ob tem velja posebej izpostaviti, da je akademsko kariero ustvaril ob polni delovni zaposlitvi. To je posebej dragocena in redka vrsta intelektualnega naboja. Gre za intelekt, kombiniran z dolgoletnimi pravnimi izkušnjami, torej za uporabni intelekt, ki služi šibkemu posamezniku, in ne za nekakšen intelektualni larpurlartizem, ki je namenjen sam sebi in lastnemu dekorumu. Sodnika s takšnim profilom Ustavno sodišče Republike Slovenije še ni imelo in takšen sodnik Ustavnemu sodišču manjka.

 

Pri tem menim, da so teze o nekakšnem pretiranem "vplivu" odvetniške pisarne Čeferin v slovenski družbi popolnoma zgrešene. Kot prvo ne dvomim v integriteto dr. Čeferina, ki se popolnoma zaveda ločitve funkcije ustavnega sodnika od zadev odvetniške pisarne in zasebnega življenja. V kolikor pa bi se pojavil primer morebitnega konflikta interesa pri njem ali ostalih sodnikih, pa pravo v takih primerih predvideva jasen postopek izločitve sodnika zaradi načela nepristranskosti, tako s subjektivnega kot objektivnega vidika (videz nepristranskosti). In v preteklosti je navedeno že bilo uporabljeno na način, da so se ustavni sodniki izločili. V kolikor pa se niso, je zadeva vsaj pred ESČP padla. Naj pri tem dodam, da je v Sloveniji zaradi majhnosti (na vseh ravneh) veliko odvisno od osebne integritete protagonistov, ki znajo ločiti zasebno od poklicnega.

 

Pri tem želim opozoriti na slabo prakso, ki se je razvila pri zadnjih imenovanjih in ki sem jo izkusil tudi sam. V skladu s to prakso predsednik republike, še preden parlamentu predloži ime kandidata, opravlja konzultacije s strankami. Menim, da bi predsednik republike moral predlagati kandidata, za katerega meni, da je meritorno in osebnostno najprimernejši, neodvisno od predhodnega mnenja političnih strank in šele nato zanj pridobiti parlamentarno večino. Prav tako je bistveno, da se predsednik republike predhodno osebno pogovori s predlaganimi kandidati, in ne samo s tistimi, ki so bili izbrani na podlagi pričevanj drugih in predhodnega soglasja poslanskih skupin. Hkrati je nujno vztrajanje pri seznamu predlaganih oseb, saj je to, kar se je dogajalo v preteklosti, ko so se po posvetovanju s strankami pojavljala vedno nova imena oseb, ki izvorno niso bile prijavljene, za prijavljene žaljivo. V najslabšem primeru se lahko postopek zmeraj ponovi. Vloga ustavnega sodnika je v demokraciji tako pomembna, da po mojem mnenju zahteva takšno postopanje.

 

 

***

 

Glede na vse navedeno menim, da je dr. Čeferin izvrsten kandidat, ki bi na Ustavno sodišče prinesel veliko pozitivnega: pravne izkušnje, poznavanje pravosodnega sistema, integriteto, zrelost, intelektualni naboj, sposobnost kreiranja razumnih večin (ustavno sodišče je kolegialen organ, kjer moraš z vsebino in načinom argumentacije prepričati svoje kolege) in zlasti razumevanje časa, v katerem živimo, ter resnih nevarnosti demokraciji.

 

Upam, da bodo vsi akterji v postopku kandidature navedeno prepoznali. Gre za odločitev, ki je za Slovenijo izjemno pomembna in ki bo v prihodnjem desetletju (so)oblikovala slovensko družbo ter tudi Evropsko unijo, v smislu dialoga nacionalnih ustavnih sodišč s Sodiščem EU o nekaterih merodajnih vprašanjih te izjemne skupnosti.

 

Izr. prof. dr. Anže Erbežnik, Bruselj

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
33
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.540
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.705
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.611
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.198
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.269
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.369
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.028
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 770
09/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 753
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.202