Komentar

S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba

Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite popolnoma prekinile odnos z umetnostjo. Takoj zdaj bi se morala politična elita opravičiti misleči, kreativni eliti v umetnosti in kulturi.

22.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zvezdno mesto   postgravitacijska umetnost   Giuseppe Falacara   Aleksander Mihajlovič Rodčenko   Ilija Kabakov   Radomir Damnjanović Damnjan

S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba.

Še predvčerajšnjim sem gledal iz moje hotelske sobe na Bosporsko ožino na desetine in desetine tovornih ladij, ki so čakale, da vplujejo v istanbulsko pristanišče. Preskok iz istanbulske hotelske sobe na dan poprej: aktivno sem premišljeval o dogodkovni dinamiki v samostanu Mali Jaroslavec, kakor tudi o dogodkih v podmoskovskem Kozmosu, v naselju Gagarinovo, ki se nahaja v neposredni bližini Zvezdnega mesta. Podarjen mi je fantastični privilegij, da živim v razponu med avantgardističnim in visokomodernističnim svetom XXI. stoletja. Že petindvajset let nočem več svetu dodajati umetnin, temveč mu želim izoblikovati upoštevanja vredno stilno formacijo, postgravitacijsko. Vse svoje energije usmerjam v nova umetniška imenovanja in konstruiranje pojmov tudi zato, ker si želim v sedanjem trenutku živeti svet bodočnosti. Nimam več veliko časa, preostalo mi je še nekaj več kot petindvajset let.

 

V zadnjih desetih dneh sem doživel množico odličnih motivov in vsebin, ki bi jih bilo vredno komentirati: od koncepta osteomorfičnih blokov, ki omogočajo novo gradnjo, o čemer je predaval Giuseppe Falacara v moskovskem inštitutu za nove materiale, Hoffmanovih pripovedk v Helikon operi, fotografske razstave avantgardističnega vizualnega umetnika Aleksandra Mihajloviča Rodčenka, do umetniške instalacije Ilije Kabakova, ki je postavljena v neposreni bližini galerije Garaža, a na koncu sem se odločil, da bom raje vstopil v zame nadvse pomemben svet, neoavantgardnega vizualnega umetnika Radomirja Damnjanovića Damnjana.

 

Povod in vzrok  za današnji komentar je bilo kratkotrajno, nepredvideno srečanje z njim na zagrebškem Pantovčaku pri famoznem zbiratelju umetnin Marinku Sudcu. Do včerajšnjega dne ga nisem nikoli osebno srečal, čeprav živim z njegovim umetniškim delom v svoji glavi že najmanj štirideset let. Že kot najstnik sem vestno spremljal njegovo umetniško pot. Seveda kolikor je bilo to mogoče, najbolj prek TV medijskih predstavitev Dunje Blažević. Nekaj let kasnje, ko sem spoznal osebno Dunjo Blažević, mi je ta pripovedovala o umetniškem delu Damnjana. On je takrat že živel v Milanu. Včeraj mi je potrdil, da je še vedno razpet med Beogradom in Milanom. Sam zase pravi, da živi med Beogradom in Gornjim Milanovcem.

 

 

Radomir Damnjanović Damnjan sredi dela.

 

 

Ko sem bil sam še otrok, je on že proizvajal radikalne in zrele konceptualne umetnine. V najinem pogovoru mi je potrdil mojo hipotezo, da je v vsem tem času proizvajal stilno raznorodne, heterogene umetnine različnih stilnih korpusov. A čisto vsak njegov korpus je imel zaokroženo spoznavno logiko, ki si jo je sam s svojim formativnim samoizpraševanjem izboril. Nikoli ni delal razlike med življenjem in umetnostjo, svojo umetnost je elegantno živel tudi v najbolj neelgentnih časih, ki si jih lahko predstavljamo, v zoženem ideološkem svetu po drugi svetovni vojni. 

 

Zaokroženost in zaključenost vsakega njegovega stilnega korpusa je bila zanj značilna, nasproti prevladujoči fragmentarnosti umetnin tedanjega časa. Sam se bom v današnjem komentarju usmeril v tista njegova dela, ki sem jih kot mladostnik občudoval in so vplivala na mojo umetnost na podoben način, kot so to bila dela Ohojevcev. Ko govorim o Damnjanu, ki je diplomiral na likovni akademiji v Beogradu leta 1957, govorim o slikarju, filmarju, videastu, performerju, kiparju in intermedijskemu umetniku.

 

Navkljub temu, da je izražalo življenje po drugi svetovni vojni v beograjski umetnosti občutek periferije in so v njem še vedno besnele različne uniforme, je leta 1956 obiskal likovno akademijo eden od prelomnih umetnikov tistega časa Henry Moore, avtor monumentalnih in monolitnih skulptur s svojo abstraktno logiko. Ta je Damnjana intenzivno spodbudila k modernističnemu premisleku o umetnosti, predvsem pa o umetniški individualizaciji. Tako je vstopil v svet umetnosti z eksistencialistično držo. Ta pa je v hipu sprožila reakcije proletkultovske amaterske mentalitete. Na cestah so deklarirane eksistencialiste poniževali z besedo - ekziši, podobno kot v času hipijevsta - hipuzli, v času panka pa - pankrti. Osrednja karakterna črta, ki je utripala v Radomirju Damnjanoviću Damnjanu, je bila izrazito vitalna amplituda, vse do današnjega dne. Njegova umetnost je vedno delovala vitalistično za človeške oči, ki so gledale njegovo oblike. Povedal mi je kako je doživel monumentalno vznemirjenje, ko si je prvič ogledal razstavo Paula Kleeja.

 

 

 

 

Navkljub temu, da je njegov oče pred drugo svetovno vojno delal v kraljevskem letalstvu in celo spremljal kralja del poti v emigracijo, je želel biti kot umetnik intenzivno vključen v življenje druge Jugoslavije. Toda nikoli se ni pridružil nobeni organizirani skupini ne v umetnosti, ne v življenju. Tudi po balkanski sramoti ni nikoli vstopil v nobeno družbeno skupino: ponižal bi sam sebe, če bi se identificiral z nacionalno šitovino. Odvratni so mi vojni dobičkarji vseh vrst. Sploh tisti, ki so se vse to dogovorili in istočasno uničevali človeška življenja.

 

Damnjan opozarja: Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite popolnoma prekinile odnos z umetnostjo. Takoj zdaj bi se morala politična elita opravičiti misleči, kreativni eliti v umetnosti in kulturi. Konec opozorila.

 

O umetnini, fotografiji z naslovom 7.I.1973. R.D.:  

 

Fotografska umetnina ima za svoj motiv Damnjanovo glavo, kateri je na čelu napisan datum 7.I.1973. S tem, ko gledamo datacijo na njegovem čelu, vstopamo v umetnikov kognitivni proces. Vedno sem si ga želel vprašati, kaj se mu je zgodilo na dan 7.1.1973. Seveda dopuščajo njegove ritmično - jezikovne - številčne forme dvojno branje: kot misel ali kot vizualno kodifikacijo samozgodovinjenja. Na sliki so napisana števila, ki jih lahko gledamo kot pokrajino števil. Gledamo bodočnost, predvsem zato, ker je v vsaki vizualni umetnini vgrajena bodočnost, ki je nameščena v preteklosti. Tako je estetizirana datacija le še estetska kategorija, ki skriva svojo projekcijo. Gledamo pojmovno predelavo resničnosti skozi najbolj avtentičen medij, fotografijo. To je veliko več kot datum v dnevniku. Ta datum tako postane zgodovinski!

 

V čast sovjetske avantgarde! Prva umetnina!

 

V čast sovjetske avantgarde! Druga umetnina! (1973), ki ima za svoj motiv z roko napisan napis, kjer prevladuje ime Vladimirja Hlebnjikova. Damnjan je z napisi na roki osvetlil svojo intelektualno umetniško spominjanje. Skozi fotografijo nam je oblikoval svoje umetniško mišljenje o nasilno prekinjeni avantgardni umetnosti. Fotografska umetnina na noben način ni usmerjena v opis stvarnosti. S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba. Videnje preteklega je postalo zgodovina, njena asociativna polnost pa je količina časovne vsebine. Tako je postala fotografija upoštevnja vreden intelektualni pojav. Poseben trenutek je nastopil, ko na njegovi roki preberemo poleg sovjetskih ime Duchamp, srbsko Dišan. Posamična fotografija postane istočasno produkt konceptualizacije.

 

Tako kot je izvorna umetnost nastala iz mimezisa, filozofije in kontemplacije, tako je avantgardna umetnost nastala iz antimimezisa, filozofije, eksperimentalne znanosti in procesualnosti. Točno ta proces sem prevzel od Damnjana; zgodovinskost sedanjega časa. Števila in črke so postale vizualni fenomen, ko so zgubile svoje izvorne pomene in motivacije, ki so jih mogoče še imele v času nastanka umetnine. Etika se je sama vrinila v fotografijo. Pri Damnjanu gledamo vizualni etos. Kot neoavantgardist vse ponavlja in obnavlja na novi pojmovni osnovi. Tako ga sam razumem kot enega prvih postmodernistov v tedanji srednji Evropi.

 

Naj vas ob tej priložnosti opozorim na razstavo fotografij avantgardista Aleksandra Mihajloviča Rodčenka, ki jo lahko vidite v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,162
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,426
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,578
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,261
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,041
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,153
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,108
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 889
10/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,976