Komentar

S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba

Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite popolnoma prekinile odnos z umetnostjo. Takoj zdaj bi se morala politična elita opravičiti misleči, kreativni eliti v umetnosti in kulturi.

22.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zvezdno mesto   postgravitacijska umetnost   Giuseppe Falacara   Aleksander Mihajlovič Rodčenko   Ilija Kabakov   Radomir Damnjanović Damnjan

S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba.

Še predvčerajšnjim sem gledal iz moje hotelske sobe na Bosporsko ožino na desetine in desetine tovornih ladij, ki so čakale, da vplujejo v istanbulsko pristanišče. Preskok iz istanbulske hotelske sobe na dan poprej: aktivno sem premišljeval o dogodkovni dinamiki v samostanu Mali Jaroslavec, kakor tudi o dogodkih v podmoskovskem Kozmosu, v naselju Gagarinovo, ki se nahaja v neposredni bližini Zvezdnega mesta. Podarjen mi je fantastični privilegij, da živim v razponu med avantgardističnim in visokomodernističnim svetom XXI. stoletja. Že petindvajset let nočem več svetu dodajati umetnin, temveč mu želim izoblikovati upoštevanja vredno stilno formacijo, postgravitacijsko. Vse svoje energije usmerjam v nova umetniška imenovanja in konstruiranje pojmov tudi zato, ker si želim v sedanjem trenutku živeti svet bodočnosti. Nimam več veliko časa, preostalo mi je še nekaj več kot petindvajset let.

 

V zadnjih desetih dneh sem doživel množico odličnih motivov in vsebin, ki bi jih bilo vredno komentirati: od koncepta osteomorfičnih blokov, ki omogočajo novo gradnjo, o čemer je predaval Giuseppe Falacara v moskovskem inštitutu za nove materiale, Hoffmanovih pripovedk v Helikon operi, fotografske razstave avantgardističnega vizualnega umetnika Aleksandra Mihajloviča Rodčenka, do umetniške instalacije Ilije Kabakova, ki je postavljena v neposreni bližini galerije Garaža, a na koncu sem se odločil, da bom raje vstopil v zame nadvse pomemben svet, neoavantgardnega vizualnega umetnika Radomirja Damnjanovića Damnjana.

 

Povod in vzrok  za današnji komentar je bilo kratkotrajno, nepredvideno srečanje z njim na zagrebškem Pantovčaku pri famoznem zbiratelju umetnin Marinku Sudcu. Do včerajšnjega dne ga nisem nikoli osebno srečal, čeprav živim z njegovim umetniškim delom v svoji glavi že najmanj štirideset let. Že kot najstnik sem vestno spremljal njegovo umetniško pot. Seveda kolikor je bilo to mogoče, najbolj prek TV medijskih predstavitev Dunje Blažević. Nekaj let kasnje, ko sem spoznal osebno Dunjo Blažević, mi je ta pripovedovala o umetniškem delu Damnjana. On je takrat že živel v Milanu. Včeraj mi je potrdil, da je še vedno razpet med Beogradom in Milanom. Sam zase pravi, da živi med Beogradom in Gornjim Milanovcem.

 

 

Radomir Damnjanović Damnjan sredi dela.

 

 

Ko sem bil sam še otrok, je on že proizvajal radikalne in zrele konceptualne umetnine. V najinem pogovoru mi je potrdil mojo hipotezo, da je v vsem tem času proizvajal stilno raznorodne, heterogene umetnine različnih stilnih korpusov. A čisto vsak njegov korpus je imel zaokroženo spoznavno logiko, ki si jo je sam s svojim formativnim samoizpraševanjem izboril. Nikoli ni delal razlike med življenjem in umetnostjo, svojo umetnost je elegantno živel tudi v najbolj neelgentnih časih, ki si jih lahko predstavljamo, v zoženem ideološkem svetu po drugi svetovni vojni. 

 

Zaokroženost in zaključenost vsakega njegovega stilnega korpusa je bila zanj značilna, nasproti prevladujoči fragmentarnosti umetnin tedanjega časa. Sam se bom v današnjem komentarju usmeril v tista njegova dela, ki sem jih kot mladostnik občudoval in so vplivala na mojo umetnost na podoben način, kot so to bila dela Ohojevcev. Ko govorim o Damnjanu, ki je diplomiral na likovni akademiji v Beogradu leta 1957, govorim o slikarju, filmarju, videastu, performerju, kiparju in intermedijskemu umetniku.

 

Navkljub temu, da je izražalo življenje po drugi svetovni vojni v beograjski umetnosti občutek periferije in so v njem še vedno besnele različne uniforme, je leta 1956 obiskal likovno akademijo eden od prelomnih umetnikov tistega časa Henry Moore, avtor monumentalnih in monolitnih skulptur s svojo abstraktno logiko. Ta je Damnjana intenzivno spodbudila k modernističnemu premisleku o umetnosti, predvsem pa o umetniški individualizaciji. Tako je vstopil v svet umetnosti z eksistencialistično držo. Ta pa je v hipu sprožila reakcije proletkultovske amaterske mentalitete. Na cestah so deklarirane eksistencialiste poniževali z besedo - ekziši, podobno kot v času hipijevsta - hipuzli, v času panka pa - pankrti. Osrednja karakterna črta, ki je utripala v Radomirju Damnjanoviću Damnjanu, je bila izrazito vitalna amplituda, vse do današnjega dne. Njegova umetnost je vedno delovala vitalistično za človeške oči, ki so gledale njegovo oblike. Povedal mi je kako je doživel monumentalno vznemirjenje, ko si je prvič ogledal razstavo Paula Kleeja.

 

 

 

 

Navkljub temu, da je njegov oče pred drugo svetovno vojno delal v kraljevskem letalstvu in celo spremljal kralja del poti v emigracijo, je želel biti kot umetnik intenzivno vključen v življenje druge Jugoslavije. Toda nikoli se ni pridružil nobeni organizirani skupini ne v umetnosti, ne v življenju. Tudi po balkanski sramoti ni nikoli vstopil v nobeno družbeno skupino: ponižal bi sam sebe, če bi se identificiral z nacionalno šitovino. Odvratni so mi vojni dobičkarji vseh vrst. Sploh tisti, ki so se vse to dogovorili in istočasno uničevali človeška življenja.

 

Damnjan opozarja: Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite popolnoma prekinile odnos z umetnostjo. Takoj zdaj bi se morala politična elita opravičiti misleči, kreativni eliti v umetnosti in kulturi. Konec opozorila.

 

O umetnini, fotografiji z naslovom 7.I.1973. R.D.:  

 

Fotografska umetnina ima za svoj motiv Damnjanovo glavo, kateri je na čelu napisan datum 7.I.1973. S tem, ko gledamo datacijo na njegovem čelu, vstopamo v umetnikov kognitivni proces. Vedno sem si ga želel vprašati, kaj se mu je zgodilo na dan 7.1.1973. Seveda dopuščajo njegove ritmično - jezikovne - številčne forme dvojno branje: kot misel ali kot vizualno kodifikacijo samozgodovinjenja. Na sliki so napisana števila, ki jih lahko gledamo kot pokrajino števil. Gledamo bodočnost, predvsem zato, ker je v vsaki vizualni umetnini vgrajena bodočnost, ki je nameščena v preteklosti. Tako je estetizirana datacija le še estetska kategorija, ki skriva svojo projekcijo. Gledamo pojmovno predelavo resničnosti skozi najbolj avtentičen medij, fotografijo. To je veliko več kot datum v dnevniku. Ta datum tako postane zgodovinski!

 

V čast sovjetske avantgarde! Prva umetnina!

 

V čast sovjetske avantgarde! Druga umetnina! (1973), ki ima za svoj motiv z roko napisan napis, kjer prevladuje ime Vladimirja Hlebnjikova. Damnjan je z napisi na roki osvetlil svojo intelektualno umetniško spominjanje. Skozi fotografijo nam je oblikoval svoje umetniško mišljenje o nasilno prekinjeni avantgardni umetnosti. Fotografska umetnina na noben način ni usmerjena v opis stvarnosti. S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba. Videnje preteklega je postalo zgodovina, njena asociativna polnost pa je količina časovne vsebine. Tako je postala fotografija upoštevnja vreden intelektualni pojav. Poseben trenutek je nastopil, ko na njegovi roki preberemo poleg sovjetskih ime Duchamp, srbsko Dišan. Posamična fotografija postane istočasno produkt konceptualizacije.

 

Tako kot je izvorna umetnost nastala iz mimezisa, filozofije in kontemplacije, tako je avantgardna umetnost nastala iz antimimezisa, filozofije, eksperimentalne znanosti in procesualnosti. Točno ta proces sem prevzel od Damnjana; zgodovinskost sedanjega časa. Števila in črke so postale vizualni fenomen, ko so zgubile svoje izvorne pomene in motivacije, ki so jih mogoče še imele v času nastanka umetnine. Etika se je sama vrinila v fotografijo. Pri Damnjanu gledamo vizualni etos. Kot neoavantgardist vse ponavlja in obnavlja na novi pojmovni osnovi. Tako ga sam razumem kot enega prvih postmodernistov v tedanji srednji Evropi.

 

Naj vas ob tej priložnosti opozorim na razstavo fotografij avantgardista Aleksandra Mihajloviča Rodčenka, ki jo lahko vidite v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
9
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,627
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,361
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,357
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,246
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,979
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,592
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,573
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,167
09/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,231
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 657