Komentar

S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba

Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite popolnoma prekinile odnos z umetnostjo. Takoj zdaj bi se morala politična elita opravičiti misleči, kreativni eliti v umetnosti in kulturi.

22.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zvezdno mesto   postgravitacijska umetnost   Giuseppe Falacara   Aleksander Mihajlovič Rodčenko   Ilija Kabakov   Radomir Damnjanović Damnjan

S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba.

Še predvčerajšnjim sem gledal iz moje hotelske sobe na Bosporsko ožino na desetine in desetine tovornih ladij, ki so čakale, da vplujejo v istanbulsko pristanišče. Preskok iz istanbulske hotelske sobe na dan poprej: aktivno sem premišljeval o dogodkovni dinamiki v samostanu Mali Jaroslavec, kakor tudi o dogodkih v podmoskovskem Kozmosu, v naselju Gagarinovo, ki se nahaja v neposredni bližini Zvezdnega mesta. Podarjen mi je fantastični privilegij, da živim v razponu med avantgardističnim in visokomodernističnim svetom XXI. stoletja. Že petindvajset let nočem več svetu dodajati umetnin, temveč mu želim izoblikovati upoštevanja vredno stilno formacijo, postgravitacijsko. Vse svoje energije usmerjam v nova umetniška imenovanja in konstruiranje pojmov tudi zato, ker si želim v sedanjem trenutku živeti svet bodočnosti. Nimam več veliko časa, preostalo mi je še nekaj več kot petindvajset let.

 

V zadnjih desetih dneh sem doživel množico odličnih motivov in vsebin, ki bi jih bilo vredno komentirati: od koncepta osteomorfičnih blokov, ki omogočajo novo gradnjo, o čemer je predaval Giuseppe Falacara v moskovskem inštitutu za nove materiale, Hoffmanovih pripovedk v Helikon operi, fotografske razstave avantgardističnega vizualnega umetnika Aleksandra Mihajloviča Rodčenka, do umetniške instalacije Ilije Kabakova, ki je postavljena v neposreni bližini galerije Garaža, a na koncu sem se odločil, da bom raje vstopil v zame nadvse pomemben svet, neoavantgardnega vizualnega umetnika Radomirja Damnjanovića Damnjana.

 

Povod in vzrok  za današnji komentar je bilo kratkotrajno, nepredvideno srečanje z njim na zagrebškem Pantovčaku pri famoznem zbiratelju umetnin Marinku Sudcu. Do včerajšnjega dne ga nisem nikoli osebno srečal, čeprav živim z njegovim umetniškim delom v svoji glavi že najmanj štirideset let. Že kot najstnik sem vestno spremljal njegovo umetniško pot. Seveda kolikor je bilo to mogoče, najbolj prek TV medijskih predstavitev Dunje Blažević. Nekaj let kasnje, ko sem spoznal osebno Dunjo Blažević, mi je ta pripovedovala o umetniškem delu Damnjana. On je takrat že živel v Milanu. Včeraj mi je potrdil, da je še vedno razpet med Beogradom in Milanom. Sam zase pravi, da živi med Beogradom in Gornjim Milanovcem.

 

 

Radomir Damnjanović Damnjan sredi dela.

 

 

Ko sem bil sam še otrok, je on že proizvajal radikalne in zrele konceptualne umetnine. V najinem pogovoru mi je potrdil mojo hipotezo, da je v vsem tem času proizvajal stilno raznorodne, heterogene umetnine različnih stilnih korpusov. A čisto vsak njegov korpus je imel zaokroženo spoznavno logiko, ki si jo je sam s svojim formativnim samoizpraševanjem izboril. Nikoli ni delal razlike med življenjem in umetnostjo, svojo umetnost je elegantno živel tudi v najbolj neelgentnih časih, ki si jih lahko predstavljamo, v zoženem ideološkem svetu po drugi svetovni vojni. 

 

Zaokroženost in zaključenost vsakega njegovega stilnega korpusa je bila zanj značilna, nasproti prevladujoči fragmentarnosti umetnin tedanjega časa. Sam se bom v današnjem komentarju usmeril v tista njegova dela, ki sem jih kot mladostnik občudoval in so vplivala na mojo umetnost na podoben način, kot so to bila dela Ohojevcev. Ko govorim o Damnjanu, ki je diplomiral na likovni akademiji v Beogradu leta 1957, govorim o slikarju, filmarju, videastu, performerju, kiparju in intermedijskemu umetniku.

 

Navkljub temu, da je izražalo življenje po drugi svetovni vojni v beograjski umetnosti občutek periferije in so v njem še vedno besnele različne uniforme, je leta 1956 obiskal likovno akademijo eden od prelomnih umetnikov tistega časa Henry Moore, avtor monumentalnih in monolitnih skulptur s svojo abstraktno logiko. Ta je Damnjana intenzivno spodbudila k modernističnemu premisleku o umetnosti, predvsem pa o umetniški individualizaciji. Tako je vstopil v svet umetnosti z eksistencialistično držo. Ta pa je v hipu sprožila reakcije proletkultovske amaterske mentalitete. Na cestah so deklarirane eksistencialiste poniževali z besedo - ekziši, podobno kot v času hipijevsta - hipuzli, v času panka pa - pankrti. Osrednja karakterna črta, ki je utripala v Radomirju Damnjanoviću Damnjanu, je bila izrazito vitalna amplituda, vse do današnjega dne. Njegova umetnost je vedno delovala vitalistično za človeške oči, ki so gledale njegovo oblike. Povedal mi je kako je doživel monumentalno vznemirjenje, ko si je prvič ogledal razstavo Paula Kleeja.

 

 

 

 

Navkljub temu, da je njegov oče pred drugo svetovno vojno delal v kraljevskem letalstvu in celo spremljal kralja del poti v emigracijo, je želel biti kot umetnik intenzivno vključen v življenje druge Jugoslavije. Toda nikoli se ni pridružil nobeni organizirani skupini ne v umetnosti, ne v življenju. Tudi po balkanski sramoti ni nikoli vstopil v nobeno družbeno skupino: ponižal bi sam sebe, če bi se identificiral z nacionalno šitovino. Odvratni so mi vojni dobičkarji vseh vrst. Sploh tisti, ki so se vse to dogovorili in istočasno uničevali človeška življenja.

 

Damnjan opozarja: Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite popolnoma prekinile odnos z umetnostjo. Takoj zdaj bi se morala politična elita opravičiti misleči, kreativni eliti v umetnosti in kulturi. Konec opozorila.

 

O umetnini, fotografiji z naslovom 7.I.1973. R.D.:  

 

Fotografska umetnina ima za svoj motiv Damnjanovo glavo, kateri je na čelu napisan datum 7.I.1973. S tem, ko gledamo datacijo na njegovem čelu, vstopamo v umetnikov kognitivni proces. Vedno sem si ga želel vprašati, kaj se mu je zgodilo na dan 7.1.1973. Seveda dopuščajo njegove ritmično - jezikovne - številčne forme dvojno branje: kot misel ali kot vizualno kodifikacijo samozgodovinjenja. Na sliki so napisana števila, ki jih lahko gledamo kot pokrajino števil. Gledamo bodočnost, predvsem zato, ker je v vsaki vizualni umetnini vgrajena bodočnost, ki je nameščena v preteklosti. Tako je estetizirana datacija le še estetska kategorija, ki skriva svojo projekcijo. Gledamo pojmovno predelavo resničnosti skozi najbolj avtentičen medij, fotografijo. To je veliko več kot datum v dnevniku. Ta datum tako postane zgodovinski!

 

V čast sovjetske avantgarde! Prva umetnina!

 

V čast sovjetske avantgarde! Druga umetnina! (1973), ki ima za svoj motiv z roko napisan napis, kjer prevladuje ime Vladimirja Hlebnjikova. Damnjan je z napisi na roki osvetlil svojo intelektualno umetniško spominjanje. Skozi fotografijo nam je oblikoval svoje umetniško mišljenje o nasilno prekinjeni avantgardni umetnosti. Fotografska umetnina na noben način ni usmerjena v opis stvarnosti. S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba. Videnje preteklega je postalo zgodovina, njena asociativna polnost pa je količina časovne vsebine. Tako je postala fotografija upoštevnja vreden intelektualni pojav. Poseben trenutek je nastopil, ko na njegovi roki preberemo poleg sovjetskih ime Duchamp, srbsko Dišan. Posamična fotografija postane istočasno produkt konceptualizacije.

 

Tako kot je izvorna umetnost nastala iz mimezisa, filozofije in kontemplacije, tako je avantgardna umetnost nastala iz antimimezisa, filozofije, eksperimentalne znanosti in procesualnosti. Točno ta proces sem prevzel od Damnjana; zgodovinskost sedanjega časa. Števila in črke so postale vizualni fenomen, ko so zgubile svoje izvorne pomene in motivacije, ki so jih mogoče še imele v času nastanka umetnine. Etika se je sama vrinila v fotografijo. Pri Damnjanu gledamo vizualni etos. Kot neoavantgardist vse ponavlja in obnavlja na novi pojmovni osnovi. Tako ga sam razumem kot enega prvih postmodernistov v tedanji srednji Evropi.

 

Naj vas ob tej priložnosti opozorim na razstavo fotografij avantgardista Aleksandra Mihajloviča Rodčenka, ki jo lahko vidite v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,536
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,151
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,585
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,466
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,955
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,860
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 923
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 698
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,115