Komentar

Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov

Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, populističnih … režimov, je nadaljevanje jugoslovanske zgodbe o neuvrščenosti in oddaljevanje od modernih pojavov: konca hladne vojne in povezovanja srednjeevropskih oz. vzhodnoevropskih držav. Jugoslavija je bila - če se spomnimo uradnih izjav - otok nepristranskosti in sredinskosti, miroljubnosti, mednarodne solidarnosti … v morju nedemokratičnih, bodisi desničarskih bodisi levičarskih režimov.

23.06.2019 21:09
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Jugoslavija   hladna vojna   Vaclav Havel   Lech Walesa   Mihail Gorbačov   Beograd   Berlinski zid   Avstrija   Italija   Informbiro   Furlanija Julijska krajina   Sovjetska zveza

Foto: Joco Žnidaršič / Delo

Večstrankarski sistem in majniška deklaracija o narodni državi in demokraciji sta se v Sloveniji pojavila pred padcem Berlinskega zidu. V Sloveniji smo - prvi v Jugoslaviji - končali hladno vojno že leta 1989.

Praznični čas narekuje pritrjevanje in konstruktivnost, torej bom začel z opazko, ki ji je po vsej priliki mogoče pritrditi brez posebnega tveganja ali zadrževanja. Slovenija ni kot Ciper, Irska, Malta ali Velika Britanija. Slovenija ni niti Chios, Lampedusa, Lesbos ali Samos. Kljub temu, da je npr. v jugoslovanskih časih zbujala vtis posebnosti in drugačnosti; in kljub temu, da se takšen vtis, sicer v novi obliki, pojavlja tudi danes …, Slovenija ni otok. Otoki so običajno ozemlja, ki jih z vseh strani obdaja voda oz. morje. Naj mi bo dovoljena metafora v zvezi z morjem. Leta 1975 podpisana Helsinška sklepna listina je najprej v Pragi (1977), nato (1980) v Varšavi in tudi v Ljubljani - v prvem trenutku skoraj neopazno - sprožila pomisleke o socialističnem sistemu, recimo o smislu plovbe po morju socializma. Umetniki (kot Vaclav Havel), pristaniški delavci (kot Lech Wałęsa) pa avtorji Nove revije so spregovorili o brodolomu. V živahno razpravo sta posegla poljski papež in ameriški predsednik, proces pa je pospeševal tudi Mihail Gorbačov. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja bi Slovenijo lahko imenovali otok demokracije v jugoslovanskem morju groženj in sovraštva, glasnih, vendar majavih avtoritet, zmešnjav in bankrotov. Večstrankarski sistem in (majniška) deklaracija o narodni državi in demokraciji sta se v Sloveniji pojavila pred padcem Berlinskega zidu. V Sloveniji smo - prvi v Jugoslaviji - končali hladno vojno že leta 1989.

 

Slovenske pobude so v Zagrebu zbudile zanimanje, v drugih republikah skrb in strah, v Beogradu pa bes in klic k orožju. Tamkajšnji strategi, ki se leta 1991 niso mogli domisliti česa bolj izvirnega, so pred osemindvajsetimi leti posneli vzorce iz Münchna (1938) in iz Prage (1968), in začeli vojno s Slovenijo. To je bila z njihove strani vojna za nadaljevanje hladne vojne, s slovenske strani pa proti njej. Konec hladne vojne je pomenil spravo in mir - za vso Evropo. Slovenija je ujela korak z demokratičnimi procesi v Evropi. Sledili so osamosvojitev, slovenska ustava in mednarodno priznanje. Slovenska država je bila pripravljena za uporabo v začetku leta 1992. Takrat je Slovenijo - glede priznanja, ne pa tudi glede konca vojne z Beogradom - dohitela Hrvaška.

 

Med letoma 1990 in 2008, torej 18 let, so slovenske vlade vodili državniki, ki so se zavedali pomena narodne države in konca hladne vojne: Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Andrej Bajuk in Janez Janša. V tem času so se zgodili plebiscit, uspešna vojaška obramba ozemlja in ustava. Vendar slovenske države ne bi bilo brez diplomacije in mednarodnega priznanja, ki so mu sledili referendum o članstvu (2003) in sprejem v EU in Nato (2004), odločitev o evru in vključitev v schengenski sistem (2007). To so bili zlati časi.

 

 

***

 

Sto let nazaj se je končala I. svetovna vojna, ki se je spominjamo s spoštovanjem in obžalovanjem. Letos označujemo stoto obletnico versajske konference ali - z drugimi besedami - stoto obletnico ločitve od Avstrije in italijanske okupacije tretjine Slovenije. Nato sta se dogodili in končali II. svetovna vojna in hladna vojna. Z Avstrijci smo dosegli spravo, z Italijani celo zavezništvo - da o drugih dveh sosednih državah, o Hrvatih in Madžarih ne govorimo. Pri nas se - po vsem videzu - rajši spominjamo konca II. svetovne vojne kot konca hladne vojne, ki je pomenil ugoden trenutek za osamosvojitev.

 

Ob tem bi dodal kratko opazko o življenju Slovencev v Furlaniji-Julijski Krajini. V zadnjem času doživljajo zaplete v zvezi z uresničevanjem svojih pravic, ki jih je leta 2001 uzakonila Italija v Zakonskih določilih za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Leta 2001 je slovenska vlada priporočala in zagovarjala ta zakon pod budnim očesom slovenske manjšine, predvsem pa ob pomoči prijateljev v Rimu in v Evropski uniji. Enako bi svetoval aktualni vladi in aktualnemu zunanjemu ministru. Ne bo dovolj, da se pogovarja v Trstu; moral se bo potruditi do Rima.

 

Slovenija leži sredi obsežnega in pomembnega prostora, v katerem - razen občasnih prepirov in manjših incidentov - prevladujeta sodelovanje in prijateljstvo. To, da so tri od teh držav nekdanje socialistične države, dve pa tradicionalni postojanki kapitalizma, je važen podatek, ki govori o novih evropskih vrednotah, ki izvirajo iz konca hladne vojne. V času Jugoslavije ni bilo tako. Po nekaterih definicijah je bila Jugoslavija ena od držav, ki so se po II. svetovni vojni znašle za železno zaveso, zavračale kapitalizem, predvsem Nato, in branile pridobitve socializma in revolucionarne tradicije.

 

Jugoslavija je bila sprva mejna država socialističnega imperija pod vodstvom Sovjetske zveze. Pravzaprav nikoli, niti po Informbiroju (1948) niti po ustanovitvi neuvrščenega gibanja (1956) ni tvegala nezvestobe niti v razmerju do socializma niti do Sovjetske zveze, le uradna propaganda je ustvarjala vtis, da je - "kobajagi" - nekaj vmes. (Vmes med Vzhodom in Zahodom, med kapitalizmom in socializmom.) Jugoslavija je bila - če se spomnimo uradnih izjav - otok nepristranskosti in sredinskosti, miroljubnosti, mednarodne solidarnosti … v morju nedemokratičnih, bodisi desničarskih bodisi levičarskih režimov.

 

Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, populističnih … režimov, je nadaljevanje jugoslovanske zgodbe o neuvrščenosti in oddaljevanje od modernih pojavov: konca hladne vojne in povezovanja srednjeevropskih oz. vzhodnoevropskih držav, npr. držav V4 oz. članic povezave "treh morij" (Baltik, Jadran, Črno morje). Te države imajo nekaj zadržkov v zvezi s federalističnim konceptom Evropske unije in v zvezi s pešanjem odnosov z Združenimi državami Amerike oz. z Natom. Avstrijo in Italijo s temi državami povezuje zaskrbljenost zaradi migracij in nezadostne pozornosti, ki jo EU namenja varovanju svojih zunanjih meja.

 

 

***

 

28 let nazaj se je Slovenija uveljavila kot sestavni del velike, epohalne, kontinentalne spremembe po koncu hladne vojne. Kot sta po koncu druge svetovne vojne postali zaveznici Nemčija in Francija, so po koncu hladne vojne postali prijatelji srednji, vzhodni, zahodni, severni in južni Evropejci. Železna zavesa se je dvignila, in na prizorišču, ki je bilo nekoč postavljeno za njo, se je zgodilo veliko novega. Slovenija nima časa, da bi se vrnila h konceptoma "nekaj vmes" ali "otok demokracije". Še slabše bi bilo, ko bi se hladna vojna nadaljevala med nami samimi, znotraj samostojne države Slovenije. Vendar se zdi, da so privrženci in nasledniki nekdanjega (jugoslovanskega) režima sprejeli prekinitev ognja in premirje, ne pa tudi sprave in miru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,999
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,351
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,009
04/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,596
05/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,411
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,558
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,050
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,321
09/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,155
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 911