Komentar

Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov

Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, populističnih … režimov, je nadaljevanje jugoslovanske zgodbe o neuvrščenosti in oddaljevanje od modernih pojavov: konca hladne vojne in povezovanja srednjeevropskih oz. vzhodnoevropskih držav. Jugoslavija je bila - če se spomnimo uradnih izjav - otok nepristranskosti in sredinskosti, miroljubnosti, mednarodne solidarnosti … v morju nedemokratičnih, bodisi desničarskih bodisi levičarskih režimov.

23.06.2019 21:09
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Jugoslavija   hladna vojna   Vaclav Havel   Lech Walesa   Mihail Gorbačov   Beograd   Berlinski zid   Avstrija   Italija   Informbiro   Furlanija Julijska krajina   Sovjetska zveza

Foto: Joco Žnidaršič / Delo

Večstrankarski sistem in majniška deklaracija o narodni državi in demokraciji sta se v Sloveniji pojavila pred padcem Berlinskega zidu. V Sloveniji smo - prvi v Jugoslaviji - končali hladno vojno že leta 1989.

Praznični čas narekuje pritrjevanje in konstruktivnost, torej bom začel z opazko, ki ji je po vsej priliki mogoče pritrditi brez posebnega tveganja ali zadrževanja. Slovenija ni kot Ciper, Irska, Malta ali Velika Britanija. Slovenija ni niti Chios, Lampedusa, Lesbos ali Samos. Kljub temu, da je npr. v jugoslovanskih časih zbujala vtis posebnosti in drugačnosti; in kljub temu, da se takšen vtis, sicer v novi obliki, pojavlja tudi danes …, Slovenija ni otok. Otoki so običajno ozemlja, ki jih z vseh strani obdaja voda oz. morje. Naj mi bo dovoljena metafora v zvezi z morjem. Leta 1975 podpisana Helsinška sklepna listina je najprej v Pragi (1977), nato (1980) v Varšavi in tudi v Ljubljani - v prvem trenutku skoraj neopazno - sprožila pomisleke o socialističnem sistemu, recimo o smislu plovbe po morju socializma. Umetniki (kot Vaclav Havel), pristaniški delavci (kot Lech Wałęsa) pa avtorji Nove revije so spregovorili o brodolomu. V živahno razpravo sta posegla poljski papež in ameriški predsednik, proces pa je pospeševal tudi Mihail Gorbačov. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja bi Slovenijo lahko imenovali otok demokracije v jugoslovanskem morju groženj in sovraštva, glasnih, vendar majavih avtoritet, zmešnjav in bankrotov. Večstrankarski sistem in (majniška) deklaracija o narodni državi in demokraciji sta se v Sloveniji pojavila pred padcem Berlinskega zidu. V Sloveniji smo - prvi v Jugoslaviji - končali hladno vojno že leta 1989.

 

Slovenske pobude so v Zagrebu zbudile zanimanje, v drugih republikah skrb in strah, v Beogradu pa bes in klic k orožju. Tamkajšnji strategi, ki se leta 1991 niso mogli domisliti česa bolj izvirnega, so pred osemindvajsetimi leti posneli vzorce iz Münchna (1938) in iz Prage (1968), in začeli vojno s Slovenijo. To je bila z njihove strani vojna za nadaljevanje hladne vojne, s slovenske strani pa proti njej. Konec hladne vojne je pomenil spravo in mir - za vso Evropo. Slovenija je ujela korak z demokratičnimi procesi v Evropi. Sledili so osamosvojitev, slovenska ustava in mednarodno priznanje. Slovenska država je bila pripravljena za uporabo v začetku leta 1992. Takrat je Slovenijo - glede priznanja, ne pa tudi glede konca vojne z Beogradom - dohitela Hrvaška.

 

Med letoma 1990 in 2008, torej 18 let, so slovenske vlade vodili državniki, ki so se zavedali pomena narodne države in konca hladne vojne: Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Andrej Bajuk in Janez Janša. V tem času so se zgodili plebiscit, uspešna vojaška obramba ozemlja in ustava. Vendar slovenske države ne bi bilo brez diplomacije in mednarodnega priznanja, ki so mu sledili referendum o članstvu (2003) in sprejem v EU in Nato (2004), odločitev o evru in vključitev v schengenski sistem (2007). To so bili zlati časi.

 

 

***

 

Sto let nazaj se je končala I. svetovna vojna, ki se je spominjamo s spoštovanjem in obžalovanjem. Letos označujemo stoto obletnico versajske konference ali - z drugimi besedami - stoto obletnico ločitve od Avstrije in italijanske okupacije tretjine Slovenije. Nato sta se dogodili in končali II. svetovna vojna in hladna vojna. Z Avstrijci smo dosegli spravo, z Italijani celo zavezništvo - da o drugih dveh sosednih državah, o Hrvatih in Madžarih ne govorimo. Pri nas se - po vsem videzu - rajši spominjamo konca II. svetovne vojne kot konca hladne vojne, ki je pomenil ugoden trenutek za osamosvojitev.

 

Ob tem bi dodal kratko opazko o življenju Slovencev v Furlaniji-Julijski Krajini. V zadnjem času doživljajo zaplete v zvezi z uresničevanjem svojih pravic, ki jih je leta 2001 uzakonila Italija v Zakonskih določilih za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Leta 2001 je slovenska vlada priporočala in zagovarjala ta zakon pod budnim očesom slovenske manjšine, predvsem pa ob pomoči prijateljev v Rimu in v Evropski uniji. Enako bi svetoval aktualni vladi in aktualnemu zunanjemu ministru. Ne bo dovolj, da se pogovarja v Trstu; moral se bo potruditi do Rima.

 

Slovenija leži sredi obsežnega in pomembnega prostora, v katerem - razen občasnih prepirov in manjših incidentov - prevladujeta sodelovanje in prijateljstvo. To, da so tri od teh držav nekdanje socialistične države, dve pa tradicionalni postojanki kapitalizma, je važen podatek, ki govori o novih evropskih vrednotah, ki izvirajo iz konca hladne vojne. V času Jugoslavije ni bilo tako. Po nekaterih definicijah je bila Jugoslavija ena od držav, ki so se po II. svetovni vojni znašle za železno zaveso, zavračale kapitalizem, predvsem Nato, in branile pridobitve socializma in revolucionarne tradicije.

 

Jugoslavija je bila sprva mejna država socialističnega imperija pod vodstvom Sovjetske zveze. Pravzaprav nikoli, niti po Informbiroju (1948) niti po ustanovitvi neuvrščenega gibanja (1956) ni tvegala nezvestobe niti v razmerju do socializma niti do Sovjetske zveze, le uradna propaganda je ustvarjala vtis, da je - "kobajagi" - nekaj vmes. (Vmes med Vzhodom in Zahodom, med kapitalizmom in socializmom.) Jugoslavija je bila - če se spomnimo uradnih izjav - otok nepristranskosti in sredinskosti, miroljubnosti, mednarodne solidarnosti … v morju nedemokratičnih, bodisi desničarskih bodisi levičarskih režimov.

 

Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, populističnih … režimov, je nadaljevanje jugoslovanske zgodbe o neuvrščenosti in oddaljevanje od modernih pojavov: konca hladne vojne in povezovanja srednjeevropskih oz. vzhodnoevropskih držav, npr. držav V4 oz. članic povezave "treh morij" (Baltik, Jadran, Črno morje). Te države imajo nekaj zadržkov v zvezi s federalističnim konceptom Evropske unije in v zvezi s pešanjem odnosov z Združenimi državami Amerike oz. z Natom. Avstrijo in Italijo s temi državami povezuje zaskrbljenost zaradi migracij in nezadostne pozornosti, ki jo EU namenja varovanju svojih zunanjih meja.

 

 

***

 

28 let nazaj se je Slovenija uveljavila kot sestavni del velike, epohalne, kontinentalne spremembe po koncu hladne vojne. Kot sta po koncu druge svetovne vojne postali zaveznici Nemčija in Francija, so po koncu hladne vojne postali prijatelji srednji, vzhodni, zahodni, severni in južni Evropejci. Železna zavesa se je dvignila, in na prizorišču, ki je bilo nekoč postavljeno za njo, se je zgodilo veliko novega. Slovenija nima časa, da bi se vrnila h konceptoma "nekaj vmes" ali "otok demokracije". Še slabše bi bilo, ko bi se hladna vojna nadaljevala med nami samimi, znotraj samostojne države Slovenije. Vendar se zdi, da so privrženci in nasledniki nekdanjega (jugoslovanskega) režima sprejeli prekinitev ognja in premirje, ne pa tudi sprave in miru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
12
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.213
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.440
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.808
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.551
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.477
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.171
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.374
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.116
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.212
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 437