Komentar

Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov

Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, populističnih … režimov, je nadaljevanje jugoslovanske zgodbe o neuvrščenosti in oddaljevanje od modernih pojavov: konca hladne vojne in povezovanja srednjeevropskih oz. vzhodnoevropskih držav. Jugoslavija je bila - če se spomnimo uradnih izjav - otok nepristranskosti in sredinskosti, miroljubnosti, mednarodne solidarnosti … v morju nedemokratičnih, bodisi desničarskih bodisi levičarskih režimov.

23.06.2019 21:09
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Jugoslavija   hladna vojna   Vaclav Havel   Lech Walesa   Mihail Gorbačov   Beograd   Berlinski zid   Avstrija   Italija   Informbiro   Furlanija Julijska krajina   Sovjetska zveza

Foto: Joco Žnidaršič / Delo

Večstrankarski sistem in majniška deklaracija o narodni državi in demokraciji sta se v Sloveniji pojavila pred padcem Berlinskega zidu. V Sloveniji smo - prvi v Jugoslaviji - končali hladno vojno že leta 1989.

Praznični čas narekuje pritrjevanje in konstruktivnost, torej bom začel z opazko, ki ji je po vsej priliki mogoče pritrditi brez posebnega tveganja ali zadrževanja. Slovenija ni kot Ciper, Irska, Malta ali Velika Britanija. Slovenija ni niti Chios, Lampedusa, Lesbos ali Samos. Kljub temu, da je npr. v jugoslovanskih časih zbujala vtis posebnosti in drugačnosti; in kljub temu, da se takšen vtis, sicer v novi obliki, pojavlja tudi danes …, Slovenija ni otok. Otoki so običajno ozemlja, ki jih z vseh strani obdaja voda oz. morje. Naj mi bo dovoljena metafora v zvezi z morjem. Leta 1975 podpisana Helsinška sklepna listina je najprej v Pragi (1977), nato (1980) v Varšavi in tudi v Ljubljani - v prvem trenutku skoraj neopazno - sprožila pomisleke o socialističnem sistemu, recimo o smislu plovbe po morju socializma. Umetniki (kot Vaclav Havel), pristaniški delavci (kot Lech Wałęsa) pa avtorji Nove revije so spregovorili o brodolomu. V živahno razpravo sta posegla poljski papež in ameriški predsednik, proces pa je pospeševal tudi Mihail Gorbačov. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja bi Slovenijo lahko imenovali otok demokracije v jugoslovanskem morju groženj in sovraštva, glasnih, vendar majavih avtoritet, zmešnjav in bankrotov. Večstrankarski sistem in (majniška) deklaracija o narodni državi in demokraciji sta se v Sloveniji pojavila pred padcem Berlinskega zidu. V Sloveniji smo - prvi v Jugoslaviji - končali hladno vojno že leta 1989.

 

Slovenske pobude so v Zagrebu zbudile zanimanje, v drugih republikah skrb in strah, v Beogradu pa bes in klic k orožju. Tamkajšnji strategi, ki se leta 1991 niso mogli domisliti česa bolj izvirnega, so pred osemindvajsetimi leti posneli vzorce iz Münchna (1938) in iz Prage (1968), in začeli vojno s Slovenijo. To je bila z njihove strani vojna za nadaljevanje hladne vojne, s slovenske strani pa proti njej. Konec hladne vojne je pomenil spravo in mir - za vso Evropo. Slovenija je ujela korak z demokratičnimi procesi v Evropi. Sledili so osamosvojitev, slovenska ustava in mednarodno priznanje. Slovenska država je bila pripravljena za uporabo v začetku leta 1992. Takrat je Slovenijo - glede priznanja, ne pa tudi glede konca vojne z Beogradom - dohitela Hrvaška.

 

Med letoma 1990 in 2008, torej 18 let, so slovenske vlade vodili državniki, ki so se zavedali pomena narodne države in konca hladne vojne: Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Andrej Bajuk in Janez Janša. V tem času so se zgodili plebiscit, uspešna vojaška obramba ozemlja in ustava. Vendar slovenske države ne bi bilo brez diplomacije in mednarodnega priznanja, ki so mu sledili referendum o članstvu (2003) in sprejem v EU in Nato (2004), odločitev o evru in vključitev v schengenski sistem (2007). To so bili zlati časi.

 

 

***

 

Sto let nazaj se je končala I. svetovna vojna, ki se je spominjamo s spoštovanjem in obžalovanjem. Letos označujemo stoto obletnico versajske konference ali - z drugimi besedami - stoto obletnico ločitve od Avstrije in italijanske okupacije tretjine Slovenije. Nato sta se dogodili in končali II. svetovna vojna in hladna vojna. Z Avstrijci smo dosegli spravo, z Italijani celo zavezništvo - da o drugih dveh sosednih državah, o Hrvatih in Madžarih ne govorimo. Pri nas se - po vsem videzu - rajši spominjamo konca II. svetovne vojne kot konca hladne vojne, ki je pomenil ugoden trenutek za osamosvojitev.

 

Ob tem bi dodal kratko opazko o življenju Slovencev v Furlaniji-Julijski Krajini. V zadnjem času doživljajo zaplete v zvezi z uresničevanjem svojih pravic, ki jih je leta 2001 uzakonila Italija v Zakonskih določilih za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Leta 2001 je slovenska vlada priporočala in zagovarjala ta zakon pod budnim očesom slovenske manjšine, predvsem pa ob pomoči prijateljev v Rimu in v Evropski uniji. Enako bi svetoval aktualni vladi in aktualnemu zunanjemu ministru. Ne bo dovolj, da se pogovarja v Trstu; moral se bo potruditi do Rima.

 

Slovenija leži sredi obsežnega in pomembnega prostora, v katerem - razen občasnih prepirov in manjših incidentov - prevladujeta sodelovanje in prijateljstvo. To, da so tri od teh držav nekdanje socialistične države, dve pa tradicionalni postojanki kapitalizma, je važen podatek, ki govori o novih evropskih vrednotah, ki izvirajo iz konca hladne vojne. V času Jugoslavije ni bilo tako. Po nekaterih definicijah je bila Jugoslavija ena od držav, ki so se po II. svetovni vojni znašle za železno zaveso, zavračale kapitalizem, predvsem Nato, in branile pridobitve socializma in revolucionarne tradicije.

 

Jugoslavija je bila sprva mejna država socialističnega imperija pod vodstvom Sovjetske zveze. Pravzaprav nikoli, niti po Informbiroju (1948) niti po ustanovitvi neuvrščenega gibanja (1956) ni tvegala nezvestobe niti v razmerju do socializma niti do Sovjetske zveze, le uradna propaganda je ustvarjala vtis, da je - "kobajagi" - nekaj vmes. (Vmes med Vzhodom in Zahodom, med kapitalizmom in socializmom.) Jugoslavija je bila - če se spomnimo uradnih izjav - otok nepristranskosti in sredinskosti, miroljubnosti, mednarodne solidarnosti … v morju nedemokratičnih, bodisi desničarskih bodisi levičarskih režimov.

 

Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, populističnih … režimov, je nadaljevanje jugoslovanske zgodbe o neuvrščenosti in oddaljevanje od modernih pojavov: konca hladne vojne in povezovanja srednjeevropskih oz. vzhodnoevropskih držav, npr. držav V4 oz. članic povezave "treh morij" (Baltik, Jadran, Črno morje). Te države imajo nekaj zadržkov v zvezi s federalističnim konceptom Evropske unije in v zvezi s pešanjem odnosov z Združenimi državami Amerike oz. z Natom. Avstrijo in Italijo s temi državami povezuje zaskrbljenost zaradi migracij in nezadostne pozornosti, ki jo EU namenja varovanju svojih zunanjih meja.

 

 

***

 

28 let nazaj se je Slovenija uveljavila kot sestavni del velike, epohalne, kontinentalne spremembe po koncu hladne vojne. Kot sta po koncu druge svetovne vojne postali zaveznici Nemčija in Francija, so po koncu hladne vojne postali prijatelji srednji, vzhodni, zahodni, severni in južni Evropejci. Železna zavesa se je dvignila, in na prizorišču, ki je bilo nekoč postavljeno za njo, se je zgodilo veliko novega. Slovenija nima časa, da bi se vrnila h konceptoma "nekaj vmes" ali "otok demokracije". Še slabše bi bilo, ko bi se hladna vojna nadaljevala med nami samimi, znotraj samostojne države Slovenije. Vendar se zdi, da so privrženci in nasledniki nekdanjega (jugoslovanskega) režima sprejeli prekinitev ognja in premirje, ne pa tudi sprave in miru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,164
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,428
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,580
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,262
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,041
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,153
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,121
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 889
10/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,977