Komentar

Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike

V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ukvarjamo sami s sabo in s svojo preteklostjo. Poleg malomarne obrambne politike in pešanja odnosov z ZDA oziroma Natom ter poleg neopaznosti Slovenije v EU je za slovensko zunanjo politiko največji izziv problem migracij in vzdrževanje zunanje, schengenske meje EU. To vzdrževanje se zapleta pri Avstriji, v zadnjem času tudi pri Italiji. Slovenija nima nobene neodvisne in kompetentne analitične oz. svetovalne ustanove za področje zunanje politike.

03.07.2019 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   diplomacija   Slovenija   zunanja politika   Thomas Luckmann   dosežki   MZZ   Mladike

Fotomontaža: portal+

Zunanji ministri Žbogar, Erjavec in Cerar so botrovali nesporazumom v zvezi s prorusko zunanjepolitično usmeritvijo, predvsem pa z nesrečno kadrovsko politiko (neprimerna zasedba veleposlaniških položajev v Washingtonu, Berlinu, Bruslju, Zagrebu …).

1. Zlata leta slovenske in evropske demokracije. Pred letom 1990 je bil - kot ga prijazno imenuje teorija mednarodnih odnosov - v Jugoslaviji pa tudi drugod po Evropi čas idealizma. Thomas Luckmann je nekoč v zvezi s to izkušnjo govoril o kontra-faktičnosti. Svet je bil razdeljen na dva bloka, kar smo imenovali bipolarnost. Ob koncu hladne vojne je nastopil čas realizma, čas realističnega vrednotenja preteklosti in reševanja aktualnih problemov. Glede na prodor demokracije, ki ga je Fukuyama imenoval konec zgodovine, je nastal vtis enovitosti in unipolarnosti. Pred letom 2008 je slovenska zunanja politika kolikor toliko realistično in uspešno predstavljala/zastopala slovenske nacionalne interese, kot so bili definirani v začetku, npr. leta 1990. Res je, da so bile mednarodne okoliščine naklonjene uveljavljanju slovenskih in interesov drugih novih držav. Prelomno leto je bilo leto 2004, ko je osem novih - bivših socialističnih - držav (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija) vstopilo v EU, in ko so članstvu Nata prvim trem (Češka, Madžarska, Poljska) dodali še sedem držav (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija). To so bila zlata leta evropske demokracije. Po oceni ameriških analitikov se je konec tega srečnega obdobja približal okrog leta 2006. Po letu 2007 naj bi tudi v postkomunističnih državah prišlo do nazadovanja demokratičnih razmer, kot so nastale po koncu hladne vojne [1]. Kot pravita Robert Chesney in Danielle Citron, prihaja čas "postresnične" geopolitike [2]. Glede Slovenije še ni bila izrečena zadnja beseda. Žiga Turk recimo misli, da se slovenska politika vrti okrog prizadevanja za lepšo preteklost, kar bi lahko pomenilo vračanje k predresnični politiki. Morda gre za novo varianto idealizma?

 

2. Slovenski dosežki. Slovenija je od začetka gojila prijateljske stike z Avstrijo in Nemčijo (Mock, Genscher, Kohl …), nato jih je vztrajno širila. Leta 1992 je uspelo doseči potrditev Osimskih sporazumov kot sporazumov med Italijo in Slovenijo. Med letoma 1992 in 2008 sta bila slovenski zunanji minister oz. slovenski predsednik vlade petkrat (1992, 1998, 1999, 2002, 2006) v Beli hiši in enako pogosto v Moskvi; Slovenijo pa so obiskovali Clinton, Putin in Bush; Ivanov, Powell, Lavrov, Albrightova in Riceova. Po mednarodnem priznanju je slovenska diplomacija rešila nekaj zapletov z Italijo (1995, 2001), Vatikanom, Hrvaško (Drnovšek-Račan, ZERC - "Agreed Minutes" /2004/) in celo s Srbijo. Leta 1998 je postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN. Leta 2001 je podpisala dunajski sporazum o nasledstvu, leta 2005 je predsedovala OVSE, leta 2007 je prevzela evro in schengenski režim, leta 2008 je vodila Evropski svet. V času njenega predsedovanja je prišlo do razglasitve neodvisnosti Kosova in do mednarodnega priznanja njegove državnosti s strani velike večine članic EU.

 

3. Slovenske zunanjepolitične težave. Leta 2009 je bila Slovenija - potem, ko so njeni uradni predstavniki lahkomiselno izjavljali, da lahko zaustavijo članstvo Hrvaške v EU - izpostavljena pritiskom mednarodne skupnosti, naj vendar reši slovensko-hrvaško mejno vprašanje. Rezultat je bil Arbitražni sporazum, ki so ga od začetka, še posebej pa v letu razsodbe v Haagu, spremljale različne nevšečnosti, katerih povzročiteljici sta bili obe strani (izjava hrvaškega Sabora, da Sloveniji ne bo priznal pravice do neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem; ribiške zdrahe v Piranskem zalivu, Erjavčeve napovedi pozitivne razsodbe za Slovenijo, prisluškovanje Drenikovi in Sekolcu …). Po letu 2017 sta si slovenski vladi (Cerar, Šarec) zatiskali oči pred dejstvom, da je razsodba za Slovenijo neugodna, in kljub temu prosili Hrvaško, naj jo upošteva, češ da gre za sveto mednarodno pravo. Ministri Žbogar, Erjavec in Cerar so botrovali nesporazumom v zvezi s prorusko zunanjepolitično usmeritvijo, predvsem pa z nesrečno kadrovsko politiko (neprimerna zasedba veleposlaniških položajev v Washingtonu, Berlinu, Bruslju, Zagrebu …). V zadnjem času je zunanja politika pošiljala neprimerne signale v zvezi z notranjepolitičnimi razmerami v srednjeevropskih državah, s katerimi bi se sicer morala povezovati zaradi skupnih nastopov v EU. Njene pritožbe proti Hrvaški (tudi zaradi strankarskih neskladnosti) niso imele učinka, sicer v EU ni bilo zaznati opaznih nastopov ali uspehov. Ljubljanska pobuda je bila s strani vlade zamolčana, nasploh pa je mogoče ugotoviti, da je Slovenija precej osamljena, kar poudarjajo najnovejši vladni oz. medijski poudarki o "otoku demokracije" v morju reakcionarnih in desničarskih režimov. Slovenska zunanja politika in diplomacija - tudi zaradi osebnih in personalnih pomanjkljivosti - ne spodbujata ravnanja, ki bi širilo krog prijateljskih držav in osebnosti.

 

4. Neopaznost, neprepoznavnost. V slovenski vladi in še posebej v MZZ primanjkuje strateških razprav in usmeritev (kot so bila v začetku mednarodno priznanje in članstvi v EU in Natu). Slovenci se najrajši ukvarjamo sami s sabo in s svojo preteklostjo. Poleg malomarne obrambne politike in pešanja odnosov z ZDA oz. Natom; poleg neopaznosti Slovenije v EU je za slovensko zunanjo politiko največji izziv problem migracij in vzdrževanje zunanje/schengenske meje EU. To vzdrževanje se zapleta pri Avstriji, v zadnjem času pa tudi pri Italiji (minister Cerar naj bi bil predlagal skupno slovensko-italijansko nadziranje slovensko-italijanske meje). Slovenija nima nobenega neodvisne in kompetentne analitične oz. svetovalne ustanove za področje zunanje politike.

 

Dr. Dimitrij Rupel je dolgoletni zunanji minister Republike Slovenije.

 

________________

[1] Larry Diamond, Democracy Demotion - How the Freedom Agenda Fell Apart, Foreign Affairs, June 21, 2019: "For three decades beginning in the mid-1970s, the world experienced a remarkable expansion of democracy—the so-called third wave—with authoritarian regimes falling or reforming across the world. By 1993, a majority of states with populations over one million had become democracies. Levels of freedom, as measured by Freedom House, were steadily rising as well. In most years between 1991 and 2005, many more countries gained freedom than lost it. But around 2006, the forward momentum of democracy came to a halt. In every year since 2007, many more countries have seen their freedom decrease than have seen it increase, reversing the post–Cold War trend. The rule of law has taken a severe and sustained beating, particularly in Africa and the postcommunist states; civil liberties and electoral rights have also been declining."

 

[2] Robert ChesneyDanielle Citron, Deepfakes and the New Disinformation War - The Coming Age of Post-Truth Geopolitics, Foreign Affairs Today, June 22, 2019 (December 11, 2018). Članek govori o novih tehnologijah, s katerimi je mogoče ponarejati zgodovino, vplivati na volitve in npr. na sovražne odnose med državami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
7
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,368
02/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,850
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,118
04/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,739
05/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,226
06/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,813
07/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,108
08/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,275
09/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,544
10/
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
Simona Rebolj
Ogledov: 928