Komentar

Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike

V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ukvarjamo sami s sabo in s svojo preteklostjo. Poleg malomarne obrambne politike in pešanja odnosov z ZDA oziroma Natom ter poleg neopaznosti Slovenije v EU je za slovensko zunanjo politiko največji izziv problem migracij in vzdrževanje zunanje, schengenske meje EU. To vzdrževanje se zapleta pri Avstriji, v zadnjem času tudi pri Italiji. Slovenija nima nobene neodvisne in kompetentne analitične oz. svetovalne ustanove za področje zunanje politike.

03.07.2019 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   diplomacija   Slovenija   zunanja politika   Thomas Luckmann   dosežki   MZZ   Mladike

Fotomontaža: portal+

Zunanji ministri Žbogar, Erjavec in Cerar so botrovali nesporazumom v zvezi s prorusko zunanjepolitično usmeritvijo, predvsem pa z nesrečno kadrovsko politiko (neprimerna zasedba veleposlaniških položajev v Washingtonu, Berlinu, Bruslju, Zagrebu …).

1. Zlata leta slovenske in evropske demokracije. Pred letom 1990 je bil - kot ga prijazno imenuje teorija mednarodnih odnosov - v Jugoslaviji pa tudi drugod po Evropi čas idealizma. Thomas Luckmann je nekoč v zvezi s to izkušnjo govoril o kontra-faktičnosti. Svet je bil razdeljen na dva bloka, kar smo imenovali bipolarnost. Ob koncu hladne vojne je nastopil čas realizma, čas realističnega vrednotenja preteklosti in reševanja aktualnih problemov. Glede na prodor demokracije, ki ga je Fukuyama imenoval konec zgodovine, je nastal vtis enovitosti in unipolarnosti. Pred letom 2008 je slovenska zunanja politika kolikor toliko realistično in uspešno predstavljala/zastopala slovenske nacionalne interese, kot so bili definirani v začetku, npr. leta 1990. Res je, da so bile mednarodne okoliščine naklonjene uveljavljanju slovenskih in interesov drugih novih držav. Prelomno leto je bilo leto 2004, ko je osem novih - bivših socialističnih - držav (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija) vstopilo v EU, in ko so članstvu Nata prvim trem (Češka, Madžarska, Poljska) dodali še sedem držav (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija). To so bila zlata leta evropske demokracije. Po oceni ameriških analitikov se je konec tega srečnega obdobja približal okrog leta 2006. Po letu 2007 naj bi tudi v postkomunističnih državah prišlo do nazadovanja demokratičnih razmer, kot so nastale po koncu hladne vojne [1]. Kot pravita Robert Chesney in Danielle Citron, prihaja čas "postresnične" geopolitike [2]. Glede Slovenije še ni bila izrečena zadnja beseda. Žiga Turk recimo misli, da se slovenska politika vrti okrog prizadevanja za lepšo preteklost, kar bi lahko pomenilo vračanje k predresnični politiki. Morda gre za novo varianto idealizma?

 

2. Slovenski dosežki. Slovenija je od začetka gojila prijateljske stike z Avstrijo in Nemčijo (Mock, Genscher, Kohl …), nato jih je vztrajno širila. Leta 1992 je uspelo doseči potrditev Osimskih sporazumov kot sporazumov med Italijo in Slovenijo. Med letoma 1992 in 2008 sta bila slovenski zunanji minister oz. slovenski predsednik vlade petkrat (1992, 1998, 1999, 2002, 2006) v Beli hiši in enako pogosto v Moskvi; Slovenijo pa so obiskovali Clinton, Putin in Bush; Ivanov, Powell, Lavrov, Albrightova in Riceova. Po mednarodnem priznanju je slovenska diplomacija rešila nekaj zapletov z Italijo (1995, 2001), Vatikanom, Hrvaško (Drnovšek-Račan, ZERC - "Agreed Minutes" /2004/) in celo s Srbijo. Leta 1998 je postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN. Leta 2001 je podpisala dunajski sporazum o nasledstvu, leta 2005 je predsedovala OVSE, leta 2007 je prevzela evro in schengenski režim, leta 2008 je vodila Evropski svet. V času njenega predsedovanja je prišlo do razglasitve neodvisnosti Kosova in do mednarodnega priznanja njegove državnosti s strani velike večine članic EU.

 

3. Slovenske zunanjepolitične težave. Leta 2009 je bila Slovenija - potem, ko so njeni uradni predstavniki lahkomiselno izjavljali, da lahko zaustavijo članstvo Hrvaške v EU - izpostavljena pritiskom mednarodne skupnosti, naj vendar reši slovensko-hrvaško mejno vprašanje. Rezultat je bil Arbitražni sporazum, ki so ga od začetka, še posebej pa v letu razsodbe v Haagu, spremljale različne nevšečnosti, katerih povzročiteljici sta bili obe strani (izjava hrvaškega Sabora, da Sloveniji ne bo priznal pravice do neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem; ribiške zdrahe v Piranskem zalivu, Erjavčeve napovedi pozitivne razsodbe za Slovenijo, prisluškovanje Drenikovi in Sekolcu …). Po letu 2017 sta si slovenski vladi (Cerar, Šarec) zatiskali oči pred dejstvom, da je razsodba za Slovenijo neugodna, in kljub temu prosili Hrvaško, naj jo upošteva, češ da gre za sveto mednarodno pravo. Ministri Žbogar, Erjavec in Cerar so botrovali nesporazumom v zvezi s prorusko zunanjepolitično usmeritvijo, predvsem pa z nesrečno kadrovsko politiko (neprimerna zasedba veleposlaniških položajev v Washingtonu, Berlinu, Bruslju, Zagrebu …). V zadnjem času je zunanja politika pošiljala neprimerne signale v zvezi z notranjepolitičnimi razmerami v srednjeevropskih državah, s katerimi bi se sicer morala povezovati zaradi skupnih nastopov v EU. Njene pritožbe proti Hrvaški (tudi zaradi strankarskih neskladnosti) niso imele učinka, sicer v EU ni bilo zaznati opaznih nastopov ali uspehov. Ljubljanska pobuda je bila s strani vlade zamolčana, nasploh pa je mogoče ugotoviti, da je Slovenija precej osamljena, kar poudarjajo najnovejši vladni oz. medijski poudarki o "otoku demokracije" v morju reakcionarnih in desničarskih režimov. Slovenska zunanja politika in diplomacija - tudi zaradi osebnih in personalnih pomanjkljivosti - ne spodbujata ravnanja, ki bi širilo krog prijateljskih držav in osebnosti.

 

4. Neopaznost, neprepoznavnost. V slovenski vladi in še posebej v MZZ primanjkuje strateških razprav in usmeritev (kot so bila v začetku mednarodno priznanje in članstvi v EU in Natu). Slovenci se najrajši ukvarjamo sami s sabo in s svojo preteklostjo. Poleg malomarne obrambne politike in pešanja odnosov z ZDA oz. Natom; poleg neopaznosti Slovenije v EU je za slovensko zunanjo politiko največji izziv problem migracij in vzdrževanje zunanje/schengenske meje EU. To vzdrževanje se zapleta pri Avstriji, v zadnjem času pa tudi pri Italiji (minister Cerar naj bi bil predlagal skupno slovensko-italijansko nadziranje slovensko-italijanske meje). Slovenija nima nobenega neodvisne in kompetentne analitične oz. svetovalne ustanove za področje zunanje politike.

 

Dr. Dimitrij Rupel je dolgoletni zunanji minister Republike Slovenije.

 

________________

[1] Larry Diamond, Democracy Demotion - How the Freedom Agenda Fell Apart, Foreign Affairs, June 21, 2019: "For three decades beginning in the mid-1970s, the world experienced a remarkable expansion of democracy—the so-called third wave—with authoritarian regimes falling or reforming across the world. By 1993, a majority of states with populations over one million had become democracies. Levels of freedom, as measured by Freedom House, were steadily rising as well. In most years between 1991 and 2005, many more countries gained freedom than lost it. But around 2006, the forward momentum of democracy came to a halt. In every year since 2007, many more countries have seen their freedom decrease than have seen it increase, reversing the post–Cold War trend. The rule of law has taken a severe and sustained beating, particularly in Africa and the postcommunist states; civil liberties and electoral rights have also been declining."

 

[2] Robert ChesneyDanielle Citron, Deepfakes and the New Disinformation War - The Coming Age of Post-Truth Geopolitics, Foreign Affairs Today, June 22, 2019 (December 11, 2018). Članek govori o novih tehnologijah, s katerimi je mogoče ponarejati zgodovino, vplivati na volitve in npr. na sovražne odnose med državami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,551
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,931
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,800
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,292
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,336
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,063
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 846
08/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,342
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 794
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,426