Komentar

Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno

V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem unijskem neoliberalnem svetu stvari obravnavajo izmuzljivo dvolično in kako se spregleda tudi najbolj očitna dejstva, kadar to narekujejo vulgarni interesi velikih - kot je nemško-francoska naveza, ki se do sedaj res z ničimer ni proslavila, kvečjemu se je z marsičem krepko kompromitirala.

25.06.2019 22:30
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   Briand-Kellogov pakt   EU   Slovenija   ZDA   vojna

Manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

Kako malo so lahko pomembni meddržavni sporazumi, kadar ne ustrezajo interesom velikih, ne kaže s svojimi slikovitimi potezami le predsednik Združenih držav, ampak zelo nazorno mnogo propadlih meddržavnih dogovorov kot npr. Briand- Kelloggov pakt, ki so ga 1928 v Parizu podpisale Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska in nekaj manjših držav, kasneje pa je k paktu pristopilo še 63 držav, med njimi tudi Sovjetska zveza. Ta pakt je določal, da je vsaka vojna, ki nima samoobrambnega značaja, prepovedana. Znano pa je, kakšen je bil nedolgo zatem razvoj vojnih konfliktov med podpisniki. Očitno so Italija, Nemčija, Japonska, Rusija in še mnoge druge države podpisovale pakt s figo v žepu, tako kot tudi mnoge druge konvencijske in pogodbene zaveze. Nemci so lažno prikazovali mnoge podatke o oboroževanju; njihova najbolj znana bojna ladja Bismarck naj bi imela uradno 36.000 ton, vendar pa ni bila po tonaži nič manjša od britanske Hood, ki je takrat uradno veljala za največjo bojno ladjo na svetu (50.000 ton).

 

Tisto, kar je v zvezi z drugo svetovno vojno mnogo premalo poudarjeno ali znano, pa je dejstvo, da so se Britanci dejansko sami bojevali z Nemci od 1. septembra 1939 vse do nemškega napada na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, tj. le malo manj kot dve dolgi leti. Do vstopa ZDA v vojno je moralo preteči še pol leta. Nekaj pomoči za spopade v Afriki in Aziji je prišlo le od njihovih dominionov. Če malo poenostavim, so v teh dveh dolgih letih Britanci praktično sami porazili Italijane in vichyjevsko Francijo ter v vseh smereh blokirali Nemce z nevtralizacijo ogromnega Rommlovega ekspedicijskega korpusa v Severni Afriki ter nemško mornarico v Sredozemlju in na Atlantiku.

 

Angleški vojaški napori v teh prvih dveh letih, ko so bili osamljen boj z silami Osi (le z Japonsko kasneje, po 7. decembru 1941), so bili izjemni. Povsem na kratko jih ponazorimo z nekaj slikovitimi historičnimi podatki. Hitro pride do razsutja italijanske fronte v Afriki. Angleške motorizirane čete so prišle v Bengazi 1. februarja, 9 dni kasneje pa so stale pred Al Ageilo, kar pomeni, da se je fronta pomaknila za celih 900 kilometrov (!). Angleži so ujeli 130.000 mož, zaplenili 400 tankov, 1290 topov in mnogo drugega vojaškega materiala in opreme. Zdi se skoraj neverjetno, da so bile pri vsem tem bile njihove izgube izredno majhne, vsega skupaj 2000 mož (1).

 

Po izjemno zanimivi knjigi Miloša Mikelna (2) navajam nekaj velikih britanskih uspehov iz leta 1941: 

 

- 5. januarja zavzamejo Bardijo in zajamejo 45.000 Italijanov,

- 22. januarja zavzamejo Tobruk in zajamejo 25.000 Italijanov,  

- 1. marca (pa do 24. aprila) se začne izkrcavati v Grčiji 58.000 britanskih čet,

- pomorska bitka pri Cap Matapanu 26. januarja zagotovi Angležem premoč v Sredozemlju, Italija izgubi tri križarke, dva rušilca in 3000 mornarjev;

- 1. aprila britanske čete zavzamejo Asmaro, glavno mesto italijanske EritrejeAdis Abeba pade 5 dni zatem;

- Britanci 8. aprila zavzamejo Eritrejo in uničijo italijansko vojno in trgovsko mornarico v Rdečem morju.

- britansko-indijske čete se 18. aprila izkrcajo v Basri in Iraku.

- 8. junija začno britanske čete in oddelki Svobodne Francije napad na Sirijo, kjer se vichyjevski vladi zveste enote trdovratno upirajo, vendar morajo že 3. julija kapitulirati. Zadnje italijanske čete v Etiopiji kapitulirajo 4. julija;

- britanske in sovjetske čete zasedejo Teheran 17. septembra ter kmalu nato ves Iran. Po predhodnih številnih posamičnih napadih britanski bombniki 7. in 8. novembra hkrati napadejo Berlin, Köln in Mannheim.

 

 

***

 

Seveda so Britanci svoje odmevne uspehe v začetnem stadiju 2. svetovne vojne plačevali tudi z ogromnimi žrtvami predvsem v spopadih z mornaricami in letalstvom Nemčije, Italije in enotami vichyjevske Francije. Hude žrtve pa so imeli tudi pri vseh zavezniških intervencijah, ko so z velikimi kontingenti pomagali zlasti Franciji in Grčiji in nato mukoma reševali svoje enote po njihovih kapitulacijah pred zajetjem s strani Nemcev.

 

V letu 1941 so samo Nemci na Atlantiku potopili - zlasti Angležem - 875 ladij z 3,3 milijona tonaže. Naslednje leto pa so zavezniki izgubili celo 6,1 milijona ladijske tonaže. Teh ogromnih izgub nastalih predvsem zaradi nemškega podmorniškega delovanja in brutalnega napadanja tudi vseh vrst trgovskih in tovornih ladij, Angleži dolgo niso obvladali, leto 1943 pa je že prineslo njihovo prevlado tudi na Atlantiku.

 

Američani so ta čas še precej taktizirali in kot kakšni vojni dobičkarji dobavljali pomoč Angležem le proti takojšnjem plačilu. Rusiji, ki je potrebovala mir, da je lažje okupirala velik del Finske in baltske države ter polovico Poljske in zato sklenila znano pogodbo o nenapadanju z Nemčijo in nato 13. aprila še z Japonsko, so Britanci kljub svojim težavam poslali že takoj na začetku spopada z Nemci ogromno vojaško pomoč v strateškem materialu in nad 400 lovskih letal. Pozabiti tudi ni treba, da je Hitler v najbolj kritičnem času na vzhodni fronti premeščal od tam na zahod velike vojaške sile in svoje najboljše stratege, kot je bil feldmaršal Kesselring.

 

 

***

 

Nemčija se kot tehnološka in ekonomska velesila v EU ni izkazala s kakšnimi domiselnimi ukrepi v dobi vladavine Angele Merkel. Prej bi lahko rekli, da je znala le dobro ščititi predvsem svoje ozke interese. Kljub temu, da je njen zgodovinski dolg do mnogih držav EU še vedno močno neporavnan, nepopustljivo zavrača velike novodobne zahtevke Poljske, Grčije, Srbije … Mnogo vrst škode Nemčija nikoli ni plačala niti Jugoslaviji niti Sloveniji. Predvsem je ostalo odprto vprašanje materialne škode. Tako npr. nikoli ni bila plačana odškodnina za premoženje (trgovine, obrtne delavnice in podjetja), ki so ga zasegli Nemci zavednim Slovencem, ki so jih nato še preselili v taborišča ali v Srbijo. Je pa Nemčija, tedaj še ZRN, že 1960 sklenila dogovor z Luksemburgom, ki je imel enak status kot Spodnja Štajerska in Gorenjska in z njim priznala žrtvam 2000 nemških mark mesečne rente.

 

V letu 2015 je Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, napisala z dokumenti podprto knjigo, ki obsega 255 strani, naslov pa nosi: Nemčija še ni plačala vojne škode. Nemci so med vojno na mnogih območjih Evrope zgrešili huda hudodelstva, ki so bila že tedaj jasno prepovedana z mednarodnim pravom, kot denimo so to znamenite  haške konvencije. V knjigi Pekel 1941 so opisane tragične razmere v Grčiji, kjer je v letu dni po nemški okupaciji umrlo od lakote 300.000 ljudi, v Atenah in Pireju dnevno okoli 500 ljudi. Po srbskih podatkih oz. zahtevah njihove skupščine iz leta 1991 bi morala Nemčija plačati jugoslovanskim republikam 84 milijard dolarjev, Bolgarija tri in Madžarska okoli 2 milijardi. Leta 1996 so Srbi skupaj z Grki terjali od Nemčije 11 milijard USD. Anglija je z zamikom terjala od Japonske septembra 1993 vojno odškodnino za 12.000 med vojno pregnanih Angležev.

 

 

***

 

Pred nekaj tedni je britanski parlament večkrat zavrnil parafiran dogovor svoje premierke z EU, hkrati pa z neverjetno  večino glasoval proti ideji ponovitve referenduma o izstopu. Za razliko večine naših komentatorjev menim, da je parlament glasoval tako, kot se od parlamenta velesile tudi pričakuje. Britanci pač niso Irci ali Grki, ki bi že po namigih Bruslja ponavljali odločitev ljudstva, ki eliti EU in interesno obremenjenim domačim politikom ni všeč in seveda ne nekaj milijonski množici tistih Evropejcev, ki v Britaniji delajo. Predvsem ti nenehno širijo povsem neutemeljen strah pred "hudimi" posledicami brexita. Pred kakšnimi pa? Celo Slovenije ni izguba jugoslovanskega trga nič posebej prizadela, pa bi državo, ki je šesta največja ekonomija na svetu in vodi Commonwealth ter  ima prijateljske odnose posebne vrste z ZDA in Kitajsko. Angleški znanec mi je predčasno posredoval slikovito nazorno pismo bivšega avstralskega premiera objavljeno v uglednem časniku, ki se čudi tem potencirano neutemeljenim strahovom pred nedogovorjenim izstopom iz EU in med drugim poudarja, da referendumskega rezultata v normalni demokraciji ni dopustno devalvirati s prehitro ponovitvijo. Hkrati pa odločno sporoča, da Britanija nikakor ne bo ostala osamljena in da navsezadnje obstajajo mnoga mednarodna pravila, ki urejajo trgovinsko poslovanje.

 

Pravzaprav je kar težko poslušati nakazovanja nekakšne carinske vojne in trdih mej med sedaj povsem odprtimi članicami, ko takih problemov ni imela niti Jugoslavija pred 50. leti. Je pa nenavadno, kako slabo se je dejansko premierka Mayeva pogajala z Unijo, da je lahkotno pristala na ogromno odškodnino, ki znaša toliko kot celoletni BDP Slovenije in čudaški dogovor za severnoirske meje. Prav nefer zveni, da se Unija že pogaja z Japonsko o ukinitvi carin pa se o tem ni mogla samo po sebi razumljivo dogovoriti za tak pristop z Britanijo. Tako pa se nenehno omenja nek strah pred ne-vem-kakšnimi-carinami, kot da ni tudi siceršnjih pravil mednarodnih trgovinskih organizacij, ki urejajo te odnose / WTO,GATT/ … Zdi se, da sedanje vodstvo Evropske komisije slabo razume položaj, ki bo nastal, ko bo Mayevo zamenjal nov premier, ki bo morda Uniji osvežil spomin na velikanske  dolgove, ki jih celina ima do Britanije še iz časa 2. sv. vojne, in da tudi njen jedrski dežnik in izjemno gibljiva in učinkovita armada v tem negotovem času morda za EU ne bosta več zastonj. Da Britanija ne bo imela težav pri sklenitvi trgovinskega dogovora z ZDA, je bil na nedavnem obisku v Londonu jasen predsednik Trump, ki se je tudi glasno čudil nad odškodnino, ki jo terja Bruselj.

 

Videti je, da niti eden pomembnejših unijskih politikov ne ve za strahotno maso potopljene tonaže ladij v 2. svetovni vojni, ki so jih izgubili Angleži, in ogromne človeške žrtve, ki so jih imeli, ko so to brezsramno nehvaležno Evropo, zlasti Francijo in Nemčijo, reševali pred Hitlerjevim križem. Sedaj, ko ta cinična naveza potiska Britance zaradi svojih pretiranih ambicij iz Unije, nam manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

 

Sicer pa je kar malo škandalozno, da EU nima jasno vnaprej pogodbeno določenih posledic izstopa. Norveška in Islandija kot majhni državi pri izstopu nista imeli težav, zakaj bi jih imeli Britanci. Za njihov primer velja povsem enako kot za razmerje med slavnim francoskim dramatikom Molierom in njihovo akademijo znanosti in umetnost.

 

Ne bo manjkala Britaniji evropska slava, ampak Evropi bo britanska vsekakor manjkala!

 

 

________________

(1) Boris Prikril, Borba za Sredozemlje, DZS, Ljubljana, 1959, stran 140

 

(2) Miloš Mikeln, Pekel, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981, stran 266 in sledeče

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
6
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
9
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.805
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.828
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.270
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.668
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.195
06/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.069
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.064
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 684
09/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.034
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.895