Komentar

Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno

V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem unijskem neoliberalnem svetu stvari obravnavajo izmuzljivo dvolično in kako se spregleda tudi najbolj očitna dejstva, kadar to narekujejo vulgarni interesi velikih - kot je nemško-francoska naveza, ki se do sedaj res z ničimer ni proslavila, kvečjemu se je z marsičem krepko kompromitirala.

25.06.2019 22:30
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   Briand-Kellogov pakt   EU   Slovenija   ZDA   vojna

Manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

Kako malo so lahko pomembni meddržavni sporazumi, kadar ne ustrezajo interesom velikih, ne kaže s svojimi slikovitimi potezami le predsednik Združenih držav, ampak zelo nazorno mnogo propadlih meddržavnih dogovorov kot npr. Briand- Kelloggov pakt, ki so ga 1928 v Parizu podpisale Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska in nekaj manjših držav, kasneje pa je k paktu pristopilo še 63 držav, med njimi tudi Sovjetska zveza. Ta pakt je določal, da je vsaka vojna, ki nima samoobrambnega značaja, prepovedana. Znano pa je, kakšen je bil nedolgo zatem razvoj vojnih konfliktov med podpisniki. Očitno so Italija, Nemčija, Japonska, Rusija in še mnoge druge države podpisovale pakt s figo v žepu, tako kot tudi mnoge druge konvencijske in pogodbene zaveze. Nemci so lažno prikazovali mnoge podatke o oboroževanju; njihova najbolj znana bojna ladja Bismarck naj bi imela uradno 36.000 ton, vendar pa ni bila po tonaži nič manjša od britanske Hood, ki je takrat uradno veljala za največjo bojno ladjo na svetu (50.000 ton).

 

Tisto, kar je v zvezi z drugo svetovno vojno mnogo premalo poudarjeno ali znano, pa je dejstvo, da so se Britanci dejansko sami bojevali z Nemci od 1. septembra 1939 vse do nemškega napada na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, tj. le malo manj kot dve dolgi leti. Do vstopa ZDA v vojno je moralo preteči še pol leta. Nekaj pomoči za spopade v Afriki in Aziji je prišlo le od njihovih dominionov. Če malo poenostavim, so v teh dveh dolgih letih Britanci praktično sami porazili Italijane in vichyjevsko Francijo ter v vseh smereh blokirali Nemce z nevtralizacijo ogromnega Rommlovega ekspedicijskega korpusa v Severni Afriki ter nemško mornarico v Sredozemlju in na Atlantiku.

 

Angleški vojaški napori v teh prvih dveh letih, ko so bili osamljen boj z silami Osi (le z Japonsko kasneje, po 7. decembru 1941), so bili izjemni. Povsem na kratko jih ponazorimo z nekaj slikovitimi historičnimi podatki. Hitro pride do razsutja italijanske fronte v Afriki. Angleške motorizirane čete so prišle v Bengazi 1. februarja, 9 dni kasneje pa so stale pred Al Ageilo, kar pomeni, da se je fronta pomaknila za celih 900 kilometrov (!). Angleži so ujeli 130.000 mož, zaplenili 400 tankov, 1290 topov in mnogo drugega vojaškega materiala in opreme. Zdi se skoraj neverjetno, da so bile pri vsem tem bile njihove izgube izredno majhne, vsega skupaj 2000 mož (1).

 

Po izjemno zanimivi knjigi Miloša Mikelna (2) navajam nekaj velikih britanskih uspehov iz leta 1941: 

 

- 5. januarja zavzamejo Bardijo in zajamejo 45.000 Italijanov,

- 22. januarja zavzamejo Tobruk in zajamejo 25.000 Italijanov,  

- 1. marca (pa do 24. aprila) se začne izkrcavati v Grčiji 58.000 britanskih čet,

- pomorska bitka pri Cap Matapanu 26. januarja zagotovi Angležem premoč v Sredozemlju, Italija izgubi tri križarke, dva rušilca in 3000 mornarjev;

- 1. aprila britanske čete zavzamejo Asmaro, glavno mesto italijanske EritrejeAdis Abeba pade 5 dni zatem;

- Britanci 8. aprila zavzamejo Eritrejo in uničijo italijansko vojno in trgovsko mornarico v Rdečem morju.

- britansko-indijske čete se 18. aprila izkrcajo v Basri in Iraku.

- 8. junija začno britanske čete in oddelki Svobodne Francije napad na Sirijo, kjer se vichyjevski vladi zveste enote trdovratno upirajo, vendar morajo že 3. julija kapitulirati. Zadnje italijanske čete v Etiopiji kapitulirajo 4. julija;

- britanske in sovjetske čete zasedejo Teheran 17. septembra ter kmalu nato ves Iran. Po predhodnih številnih posamičnih napadih britanski bombniki 7. in 8. novembra hkrati napadejo Berlin, Köln in Mannheim.

 

 

***

 

Seveda so Britanci svoje odmevne uspehe v začetnem stadiju 2. svetovne vojne plačevali tudi z ogromnimi žrtvami predvsem v spopadih z mornaricami in letalstvom Nemčije, Italije in enotami vichyjevske Francije. Hude žrtve pa so imeli tudi pri vseh zavezniških intervencijah, ko so z velikimi kontingenti pomagali zlasti Franciji in Grčiji in nato mukoma reševali svoje enote po njihovih kapitulacijah pred zajetjem s strani Nemcev.

 

V letu 1941 so samo Nemci na Atlantiku potopili - zlasti Angležem - 875 ladij z 3,3 milijona tonaže. Naslednje leto pa so zavezniki izgubili celo 6,1 milijona ladijske tonaže. Teh ogromnih izgub nastalih predvsem zaradi nemškega podmorniškega delovanja in brutalnega napadanja tudi vseh vrst trgovskih in tovornih ladij, Angleži dolgo niso obvladali, leto 1943 pa je že prineslo njihovo prevlado tudi na Atlantiku.

 

Američani so ta čas še precej taktizirali in kot kakšni vojni dobičkarji dobavljali pomoč Angležem le proti takojšnjem plačilu. Rusiji, ki je potrebovala mir, da je lažje okupirala velik del Finske in baltske države ter polovico Poljske in zato sklenila znano pogodbo o nenapadanju z Nemčijo in nato 13. aprila še z Japonsko, so Britanci kljub svojim težavam poslali že takoj na začetku spopada z Nemci ogromno vojaško pomoč v strateškem materialu in nad 400 lovskih letal. Pozabiti tudi ni treba, da je Hitler v najbolj kritičnem času na vzhodni fronti premeščal od tam na zahod velike vojaške sile in svoje najboljše stratege, kot je bil feldmaršal Kesselring.

 

 

***

 

Nemčija se kot tehnološka in ekonomska velesila v EU ni izkazala s kakšnimi domiselnimi ukrepi v dobi vladavine Angele Merkel. Prej bi lahko rekli, da je znala le dobro ščititi predvsem svoje ozke interese. Kljub temu, da je njen zgodovinski dolg do mnogih držav EU še vedno močno neporavnan, nepopustljivo zavrača velike novodobne zahtevke Poljske, Grčije, Srbije … Mnogo vrst škode Nemčija nikoli ni plačala niti Jugoslaviji niti Sloveniji. Predvsem je ostalo odprto vprašanje materialne škode. Tako npr. nikoli ni bila plačana odškodnina za premoženje (trgovine, obrtne delavnice in podjetja), ki so ga zasegli Nemci zavednim Slovencem, ki so jih nato še preselili v taborišča ali v Srbijo. Je pa Nemčija, tedaj še ZRN, že 1960 sklenila dogovor z Luksemburgom, ki je imel enak status kot Spodnja Štajerska in Gorenjska in z njim priznala žrtvam 2000 nemških mark mesečne rente.

 

V letu 2015 je Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, napisala z dokumenti podprto knjigo, ki obsega 255 strani, naslov pa nosi: Nemčija še ni plačala vojne škode. Nemci so med vojno na mnogih območjih Evrope zgrešili huda hudodelstva, ki so bila že tedaj jasno prepovedana z mednarodnim pravom, kot denimo so to znamenite  haške konvencije. V knjigi Pekel 1941 so opisane tragične razmere v Grčiji, kjer je v letu dni po nemški okupaciji umrlo od lakote 300.000 ljudi, v Atenah in Pireju dnevno okoli 500 ljudi. Po srbskih podatkih oz. zahtevah njihove skupščine iz leta 1991 bi morala Nemčija plačati jugoslovanskim republikam 84 milijard dolarjev, Bolgarija tri in Madžarska okoli 2 milijardi. Leta 1996 so Srbi skupaj z Grki terjali od Nemčije 11 milijard USD. Anglija je z zamikom terjala od Japonske septembra 1993 vojno odškodnino za 12.000 med vojno pregnanih Angležev.

 

 

***

 

Pred nekaj tedni je britanski parlament večkrat zavrnil parafiran dogovor svoje premierke z EU, hkrati pa z neverjetno  večino glasoval proti ideji ponovitve referenduma o izstopu. Za razliko večine naših komentatorjev menim, da je parlament glasoval tako, kot se od parlamenta velesile tudi pričakuje. Britanci pač niso Irci ali Grki, ki bi že po namigih Bruslja ponavljali odločitev ljudstva, ki eliti EU in interesno obremenjenim domačim politikom ni všeč in seveda ne nekaj milijonski množici tistih Evropejcev, ki v Britaniji delajo. Predvsem ti nenehno širijo povsem neutemeljen strah pred "hudimi" posledicami brexita. Pred kakšnimi pa? Celo Slovenije ni izguba jugoslovanskega trga nič posebej prizadela, pa bi državo, ki je šesta največja ekonomija na svetu in vodi Commonwealth ter  ima prijateljske odnose posebne vrste z ZDA in Kitajsko. Angleški znanec mi je predčasno posredoval slikovito nazorno pismo bivšega avstralskega premiera objavljeno v uglednem časniku, ki se čudi tem potencirano neutemeljenim strahovom pred nedogovorjenim izstopom iz EU in med drugim poudarja, da referendumskega rezultata v normalni demokraciji ni dopustno devalvirati s prehitro ponovitvijo. Hkrati pa odločno sporoča, da Britanija nikakor ne bo ostala osamljena in da navsezadnje obstajajo mnoga mednarodna pravila, ki urejajo trgovinsko poslovanje.

 

Pravzaprav je kar težko poslušati nakazovanja nekakšne carinske vojne in trdih mej med sedaj povsem odprtimi članicami, ko takih problemov ni imela niti Jugoslavija pred 50. leti. Je pa nenavadno, kako slabo se je dejansko premierka Mayeva pogajala z Unijo, da je lahkotno pristala na ogromno odškodnino, ki znaša toliko kot celoletni BDP Slovenije in čudaški dogovor za severnoirske meje. Prav nefer zveni, da se Unija že pogaja z Japonsko o ukinitvi carin pa se o tem ni mogla samo po sebi razumljivo dogovoriti za tak pristop z Britanijo. Tako pa se nenehno omenja nek strah pred ne-vem-kakšnimi-carinami, kot da ni tudi siceršnjih pravil mednarodnih trgovinskih organizacij, ki urejajo te odnose / WTO,GATT/ … Zdi se, da sedanje vodstvo Evropske komisije slabo razume položaj, ki bo nastal, ko bo Mayevo zamenjal nov premier, ki bo morda Uniji osvežil spomin na velikanske  dolgove, ki jih celina ima do Britanije še iz časa 2. sv. vojne, in da tudi njen jedrski dežnik in izjemno gibljiva in učinkovita armada v tem negotovem času morda za EU ne bosta več zastonj. Da Britanija ne bo imela težav pri sklenitvi trgovinskega dogovora z ZDA, je bil na nedavnem obisku v Londonu jasen predsednik Trump, ki se je tudi glasno čudil nad odškodnino, ki jo terja Bruselj.

 

Videti je, da niti eden pomembnejših unijskih politikov ne ve za strahotno maso potopljene tonaže ladij v 2. svetovni vojni, ki so jih izgubili Angleži, in ogromne človeške žrtve, ki so jih imeli, ko so to brezsramno nehvaležno Evropo, zlasti Francijo in Nemčijo, reševali pred Hitlerjevim križem. Sedaj, ko ta cinična naveza potiska Britance zaradi svojih pretiranih ambicij iz Unije, nam manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

 

Sicer pa je kar malo škandalozno, da EU nima jasno vnaprej pogodbeno določenih posledic izstopa. Norveška in Islandija kot majhni državi pri izstopu nista imeli težav, zakaj bi jih imeli Britanci. Za njihov primer velja povsem enako kot za razmerje med slavnim francoskim dramatikom Molierom in njihovo akademijo znanosti in umetnost.

 

Ne bo manjkala Britaniji evropska slava, ampak Evropi bo britanska vsekakor manjkala!

 

 

________________

(1) Boris Prikril, Borba za Sredozemlje, DZS, Ljubljana, 1959, stran 140

 

(2) Miloš Mikeln, Pekel, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981, stran 266 in sledeče

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,162
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,426
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,578
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,261
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,041
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,153
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,108
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 889
10/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,976