Komentar

Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno

V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem unijskem neoliberalnem svetu stvari obravnavajo izmuzljivo dvolično in kako se spregleda tudi najbolj očitna dejstva, kadar to narekujejo vulgarni interesi velikih - kot je nemško-francoska naveza, ki se do sedaj res z ničimer ni proslavila, kvečjemu se je z marsičem krepko kompromitirala.

25.06.2019 22:30
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   Briand-Kellogov pakt   EU   Slovenija   ZDA   vojna

Manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

Kako malo so lahko pomembni meddržavni sporazumi, kadar ne ustrezajo interesom velikih, ne kaže s svojimi slikovitimi potezami le predsednik Združenih držav, ampak zelo nazorno mnogo propadlih meddržavnih dogovorov kot npr. Briand- Kelloggov pakt, ki so ga 1928 v Parizu podpisale Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska in nekaj manjših držav, kasneje pa je k paktu pristopilo še 63 držav, med njimi tudi Sovjetska zveza. Ta pakt je določal, da je vsaka vojna, ki nima samoobrambnega značaja, prepovedana. Znano pa je, kakšen je bil nedolgo zatem razvoj vojnih konfliktov med podpisniki. Očitno so Italija, Nemčija, Japonska, Rusija in še mnoge druge države podpisovale pakt s figo v žepu, tako kot tudi mnoge druge konvencijske in pogodbene zaveze. Nemci so lažno prikazovali mnoge podatke o oboroževanju; njihova najbolj znana bojna ladja Bismarck naj bi imela uradno 36.000 ton, vendar pa ni bila po tonaži nič manjša od britanske Hood, ki je takrat uradno veljala za največjo bojno ladjo na svetu (50.000 ton).

 

Tisto, kar je v zvezi z drugo svetovno vojno mnogo premalo poudarjeno ali znano, pa je dejstvo, da so se Britanci dejansko sami bojevali z Nemci od 1. septembra 1939 vse do nemškega napada na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, tj. le malo manj kot dve dolgi leti. Do vstopa ZDA v vojno je moralo preteči še pol leta. Nekaj pomoči za spopade v Afriki in Aziji je prišlo le od njihovih dominionov. Če malo poenostavim, so v teh dveh dolgih letih Britanci praktično sami porazili Italijane in vichyjevsko Francijo ter v vseh smereh blokirali Nemce z nevtralizacijo ogromnega Rommlovega ekspedicijskega korpusa v Severni Afriki ter nemško mornarico v Sredozemlju in na Atlantiku.

 

Angleški vojaški napori v teh prvih dveh letih, ko so bili osamljen boj z silami Osi (le z Japonsko kasneje, po 7. decembru 1941), so bili izjemni. Povsem na kratko jih ponazorimo z nekaj slikovitimi historičnimi podatki. Hitro pride do razsutja italijanske fronte v Afriki. Angleške motorizirane čete so prišle v Bengazi 1. februarja, 9 dni kasneje pa so stale pred Al Ageilo, kar pomeni, da se je fronta pomaknila za celih 900 kilometrov (!). Angleži so ujeli 130.000 mož, zaplenili 400 tankov, 1290 topov in mnogo drugega vojaškega materiala in opreme. Zdi se skoraj neverjetno, da so bile pri vsem tem bile njihove izgube izredno majhne, vsega skupaj 2000 mož (1).

 

Po izjemno zanimivi knjigi Miloša Mikelna (2) navajam nekaj velikih britanskih uspehov iz leta 1941: 

 

- 5. januarja zavzamejo Bardijo in zajamejo 45.000 Italijanov,

- 22. januarja zavzamejo Tobruk in zajamejo 25.000 Italijanov,  

- 1. marca (pa do 24. aprila) se začne izkrcavati v Grčiji 58.000 britanskih čet,

- pomorska bitka pri Cap Matapanu 26. januarja zagotovi Angležem premoč v Sredozemlju, Italija izgubi tri križarke, dva rušilca in 3000 mornarjev;

- 1. aprila britanske čete zavzamejo Asmaro, glavno mesto italijanske EritrejeAdis Abeba pade 5 dni zatem;

- Britanci 8. aprila zavzamejo Eritrejo in uničijo italijansko vojno in trgovsko mornarico v Rdečem morju.

- britansko-indijske čete se 18. aprila izkrcajo v Basri in Iraku.

- 8. junija začno britanske čete in oddelki Svobodne Francije napad na Sirijo, kjer se vichyjevski vladi zveste enote trdovratno upirajo, vendar morajo že 3. julija kapitulirati. Zadnje italijanske čete v Etiopiji kapitulirajo 4. julija;

- britanske in sovjetske čete zasedejo Teheran 17. septembra ter kmalu nato ves Iran. Po predhodnih številnih posamičnih napadih britanski bombniki 7. in 8. novembra hkrati napadejo Berlin, Köln in Mannheim.

 

 

***

 

Seveda so Britanci svoje odmevne uspehe v začetnem stadiju 2. svetovne vojne plačevali tudi z ogromnimi žrtvami predvsem v spopadih z mornaricami in letalstvom Nemčije, Italije in enotami vichyjevske Francije. Hude žrtve pa so imeli tudi pri vseh zavezniških intervencijah, ko so z velikimi kontingenti pomagali zlasti Franciji in Grčiji in nato mukoma reševali svoje enote po njihovih kapitulacijah pred zajetjem s strani Nemcev.

 

V letu 1941 so samo Nemci na Atlantiku potopili - zlasti Angležem - 875 ladij z 3,3 milijona tonaže. Naslednje leto pa so zavezniki izgubili celo 6,1 milijona ladijske tonaže. Teh ogromnih izgub nastalih predvsem zaradi nemškega podmorniškega delovanja in brutalnega napadanja tudi vseh vrst trgovskih in tovornih ladij, Angleži dolgo niso obvladali, leto 1943 pa je že prineslo njihovo prevlado tudi na Atlantiku.

 

Američani so ta čas še precej taktizirali in kot kakšni vojni dobičkarji dobavljali pomoč Angležem le proti takojšnjem plačilu. Rusiji, ki je potrebovala mir, da je lažje okupirala velik del Finske in baltske države ter polovico Poljske in zato sklenila znano pogodbo o nenapadanju z Nemčijo in nato 13. aprila še z Japonsko, so Britanci kljub svojim težavam poslali že takoj na začetku spopada z Nemci ogromno vojaško pomoč v strateškem materialu in nad 400 lovskih letal. Pozabiti tudi ni treba, da je Hitler v najbolj kritičnem času na vzhodni fronti premeščal od tam na zahod velike vojaške sile in svoje najboljše stratege, kot je bil feldmaršal Kesselring.

 

 

***

 

Nemčija se kot tehnološka in ekonomska velesila v EU ni izkazala s kakšnimi domiselnimi ukrepi v dobi vladavine Angele Merkel. Prej bi lahko rekli, da je znala le dobro ščititi predvsem svoje ozke interese. Kljub temu, da je njen zgodovinski dolg do mnogih držav EU še vedno močno neporavnan, nepopustljivo zavrača velike novodobne zahtevke Poljske, Grčije, Srbije … Mnogo vrst škode Nemčija nikoli ni plačala niti Jugoslaviji niti Sloveniji. Predvsem je ostalo odprto vprašanje materialne škode. Tako npr. nikoli ni bila plačana odškodnina za premoženje (trgovine, obrtne delavnice in podjetja), ki so ga zasegli Nemci zavednim Slovencem, ki so jih nato še preselili v taborišča ali v Srbijo. Je pa Nemčija, tedaj še ZRN, že 1960 sklenila dogovor z Luksemburgom, ki je imel enak status kot Spodnja Štajerska in Gorenjska in z njim priznala žrtvam 2000 nemških mark mesečne rente.

 

V letu 2015 je Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, napisala z dokumenti podprto knjigo, ki obsega 255 strani, naslov pa nosi: Nemčija še ni plačala vojne škode. Nemci so med vojno na mnogih območjih Evrope zgrešili huda hudodelstva, ki so bila že tedaj jasno prepovedana z mednarodnim pravom, kot denimo so to znamenite  haške konvencije. V knjigi Pekel 1941 so opisane tragične razmere v Grčiji, kjer je v letu dni po nemški okupaciji umrlo od lakote 300.000 ljudi, v Atenah in Pireju dnevno okoli 500 ljudi. Po srbskih podatkih oz. zahtevah njihove skupščine iz leta 1991 bi morala Nemčija plačati jugoslovanskim republikam 84 milijard dolarjev, Bolgarija tri in Madžarska okoli 2 milijardi. Leta 1996 so Srbi skupaj z Grki terjali od Nemčije 11 milijard USD. Anglija je z zamikom terjala od Japonske septembra 1993 vojno odškodnino za 12.000 med vojno pregnanih Angležev.

 

 

***

 

Pred nekaj tedni je britanski parlament večkrat zavrnil parafiran dogovor svoje premierke z EU, hkrati pa z neverjetno  večino glasoval proti ideji ponovitve referenduma o izstopu. Za razliko večine naših komentatorjev menim, da je parlament glasoval tako, kot se od parlamenta velesile tudi pričakuje. Britanci pač niso Irci ali Grki, ki bi že po namigih Bruslja ponavljali odločitev ljudstva, ki eliti EU in interesno obremenjenim domačim politikom ni všeč in seveda ne nekaj milijonski množici tistih Evropejcev, ki v Britaniji delajo. Predvsem ti nenehno širijo povsem neutemeljen strah pred "hudimi" posledicami brexita. Pred kakšnimi pa? Celo Slovenije ni izguba jugoslovanskega trga nič posebej prizadela, pa bi državo, ki je šesta največja ekonomija na svetu in vodi Commonwealth ter  ima prijateljske odnose posebne vrste z ZDA in Kitajsko. Angleški znanec mi je predčasno posredoval slikovito nazorno pismo bivšega avstralskega premiera objavljeno v uglednem časniku, ki se čudi tem potencirano neutemeljenim strahovom pred nedogovorjenim izstopom iz EU in med drugim poudarja, da referendumskega rezultata v normalni demokraciji ni dopustno devalvirati s prehitro ponovitvijo. Hkrati pa odločno sporoča, da Britanija nikakor ne bo ostala osamljena in da navsezadnje obstajajo mnoga mednarodna pravila, ki urejajo trgovinsko poslovanje.

 

Pravzaprav je kar težko poslušati nakazovanja nekakšne carinske vojne in trdih mej med sedaj povsem odprtimi članicami, ko takih problemov ni imela niti Jugoslavija pred 50. leti. Je pa nenavadno, kako slabo se je dejansko premierka Mayeva pogajala z Unijo, da je lahkotno pristala na ogromno odškodnino, ki znaša toliko kot celoletni BDP Slovenije in čudaški dogovor za severnoirske meje. Prav nefer zveni, da se Unija že pogaja z Japonsko o ukinitvi carin pa se o tem ni mogla samo po sebi razumljivo dogovoriti za tak pristop z Britanijo. Tako pa se nenehno omenja nek strah pred ne-vem-kakšnimi-carinami, kot da ni tudi siceršnjih pravil mednarodnih trgovinskih organizacij, ki urejajo te odnose / WTO,GATT/ … Zdi se, da sedanje vodstvo Evropske komisije slabo razume položaj, ki bo nastal, ko bo Mayevo zamenjal nov premier, ki bo morda Uniji osvežil spomin na velikanske  dolgove, ki jih celina ima do Britanije še iz časa 2. sv. vojne, in da tudi njen jedrski dežnik in izjemno gibljiva in učinkovita armada v tem negotovem času morda za EU ne bosta več zastonj. Da Britanija ne bo imela težav pri sklenitvi trgovinskega dogovora z ZDA, je bil na nedavnem obisku v Londonu jasen predsednik Trump, ki se je tudi glasno čudil nad odškodnino, ki jo terja Bruselj.

 

Videti je, da niti eden pomembnejših unijskih politikov ne ve za strahotno maso potopljene tonaže ladij v 2. svetovni vojni, ki so jih izgubili Angleži, in ogromne človeške žrtve, ki so jih imeli, ko so to brezsramno nehvaležno Evropo, zlasti Francijo in Nemčijo, reševali pred Hitlerjevim križem. Sedaj, ko ta cinična naveza potiska Britance zaradi svojih pretiranih ambicij iz Unije, nam manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

 

Sicer pa je kar malo škandalozno, da EU nima jasno vnaprej pogodbeno določenih posledic izstopa. Norveška in Islandija kot majhni državi pri izstopu nista imeli težav, zakaj bi jih imeli Britanci. Za njihov primer velja povsem enako kot za razmerje med slavnim francoskim dramatikom Molierom in njihovo akademijo znanosti in umetnost.

 

Ne bo manjkala Britaniji evropska slava, ampak Evropi bo britanska vsekakor manjkala!

 

 

________________

(1) Boris Prikril, Borba za Sredozemlje, DZS, Ljubljana, 1959, stran 140

 

(2) Miloš Mikeln, Pekel, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981, stran 266 in sledeče

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
13
26.02.2020 03:45
V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
13
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 8,172
02/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,625
03/
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,831
04/
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
Uredništvo
Ogledov: 2,292
05/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,260
06/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,866
07/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,854
08/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,528
09/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,854
10/
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
Simona Rebolj
Ogledov: 1,457