Za četrtek, 13. junija 2019, je bil napovedan posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja rabe jezikovnih pripon in končnic, ki sta ga pripravljali Slovenska akademija znanost in umetnosti (SAZU) in Filozofska fakulteta (FF). Vabilo nanj je še vedno objavljeno na spletni strani Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (vir), njegova izvedba pa je bila preložena na 14. november 2019 (vir). Preložitev posveta me je presenetila, kajti po okrogli mizi 23. oktobra 2018 na Filozofski fakulteti (vir) bi bila to  možnost za predstavitev različnih stališč o spoljenju. Spoljenje razumem kot rabo slovničnih oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov (vir). Razprava o tematiki se je začela z burnim odzivom javnosti na odločitev Senata FF, ki je 25. aprila 2018 obravnaval in sprejel predlog Delovne skupine za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih FF (predsednica Milica Antić Gaber). S sprejetjem predloga je Senat FF predpisal, da se bo v novih in spremenjenih pravnih aktih tri leta ženski slovnični spol nanašal na kateri koli spol, nato pa se bosta moški in ženski slovnični spol izbirala izmenično.

Novica je več kot en mesec zaposlovala slovensko javnost in na spletni strani Wikiverze Izražanje spolne nebinarnosti (vir) je zbranih 88 medijskih prispevkov. Opažam, da začenja število prispevkov o tematiki upadati, razloga za to pa ne vidim v pomanjkanju zanimanja javnosti, ampak v nepripravljenosti nagovorjenih po sodelovanju z mediji. Opažam, da kolegi, ki nasprotujejo spoljenju, o tem javno ne želijo govoriti. To povezujem s previdnostjo, kajti s kritičnim oglašanjem lahko dobiš oznako konfliktne osebe, na kar je na javni tribuni Shoda za znanost opozorila Urša Opara Krašovec (1:02:30).

Pozorni bodite na 1:02:30.

Drugi razlog za nepripravljenost na sodelovanje je medijska pristranskost. V ponedeljek, 3. junija 2019, je bil v Tedniku objavljen prispevek Anje Šter Enakost na stranišču (vir), v katerem sem sodelovala kot nasprotnica sklepa Senata FF o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. "Na RTV Slovenija smo posneli približno 15 minut dolg pogovor, katerega jedro je bil jezik, po ogledu Tednika pa ugotavljam, da sta bili v prispevku uporabljeni dve povedi, v katerih se ob novih pravilnikih in njihovih zagovornikih izgubi, da gre v mojem primeru za nasprotovanje spreminjanju jezika s pozicij moči" (vir). Po objavi vsebine celotnega pogovora v tedniku Reporter se mi je po e-pošti oglasila urednica Tednika Jelena Aščić in se mi opravičila ter mi zagotovila, da bodo mojim stališčem v prihodnje namenili več prostora.

Spoljenje v nemščini in slovenščini

Spoljenje se je na nemškem govornem področju začelo v 70. letih 20. stoletja, torej pred več kot 40 leti, kljub temu dolgemu obdobju pa množični tiskani mediji novih načinov zapisovanja jezika niso sprejeli. Kot vidim, spoljene oblike v laično javnost ne prodrejo, tudi v nemški strokovni javnosti pa so vedno glasnejši pozivi h končanju "neumnosti s spolom" (vir).

V Sloveniji je ravno nasprotno in spoljenje doživlja pravi razcvet, podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti pa je že postal predlog novega pravopisa (vir). Pravopis predpisuje rabo slovenskega knjižnega jezika, torej socialne zvrsti, ki se je učimo v šoli. V zvezi s predlogom novega slovenskega pravopisa zato za nemščino navajam informacijo, da "bomo na spletu našli različna priporočila za rabo spolno nevtralnega jezika, vendar pa pravopis teh možnosti ne sprejema niti ne prepoveduje. Rabi velikega I Svet za pravopis pripiše stilistične značilnosti in opozarja, da je taka raba omejena na določena področja nemškega jezika in ni tako splošno razširjena, da bi jo morali sprejeti v pravopis" (vir).

Predlog podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti sem v ePravopisu opazila aprila 2019. Nastajajoči ePravopis je namreč del zbirke slovarjev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, predlogi za ePravopis pa se nam na Franu izpišejo skupaj z rezultati iskanja po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in drugih slovarjih. Ker se s tematiko tudi raziskovalno ukvarjam, sem na Franu želela oddati svoje mnenje o predlogu. Funkcija za oddajo popravka ali dopolnitve aprila 2019 ni delovala, to pa se spremenilo niti do konca junija.

Prepričana sem, da je podčrtaj ločilo, ki ne sodi v pravopis, zato sem na Franu poiskala še možnost oddaje komentarja po e-pošti ePravopis@zrc-sazu.si.

________________________

Zadeva: Podčrtaj kot predlog ePravopisa

Datum: 2019-04-23 10:01

Od: Saška Štumberger <saska.stumberger@guest.arnes.si>

Za: ePravopis@zrc-sazu.si

Spoštovani,

kot sem napisala v članku Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"? (vir), se s podčrtajem, ki je kljub omejenosti na besedila LGBT zdaj že pravopisni predlog, ne strinjam. Opozarjam tudi na prevod članka Petra Eisenberga (vir), ki je opisal nemško izkušnjo. Ker imajo tovrstne rešitve status priložnostnic, so v nemščini podčrtaj že začeli zamenjevati z zvezdico, nič od tega pa ni del pravopisa knjižnega jezika. 

V pričakovanju novega pravopisa slovenskega knjižnega jezika brez stilističnih posebnosti vas lepo pozdravljam.

Doc. dr. Saška Štumberger

________________________ 

Prejela sem avtomatski odgovor o neprepoznavanju na Franu objavljenega e-naslova, nato pa z mnenjem o podčrtaju in s težavami pri oddaji pripomb 26. aprila 2019 seznanila predsednico Pravopisne komisije Heleno Dobrovoljc in člane ožjega ter širšega sestava, katerih e-naslove sem našla na spletu (vir). Na mojo e-pošto so se odzvali trije člani Pravopisne komisije in predsednica, iz odzivov članov pa sem razbrala, da s predlogom podčrtaja in objavo na Franu prej niso bili seznanjeni. Ker mi je predsednica Pravopisne komisije Helena Dobrovoljc očitala nepoznavanje delovanja Pravopisne komisije, sem napisala še eno e-pošto, v kateri sem prosila za informacije o delovanju in o tem, kdo je avtor predloga in kdo ga je pred objavo pregledal, navedla pa sem tudi svoje argumente proti sprejetju podčrtaja v pravopis. 

________________________ 

Zadeva: Re: Nestrinjanje s predlogom podčrtaja v ePravopisu

Datum: 2019-05-06 11:06

Spoštovane članice in člani Pravopisne komisije, spoštovana predsednica,

najlepša hvala za odzive. Namen e-pošte ni bil začetek polemike, ampak opozorilo na nedelovanje možnosti oddaje odzivov na pravopisne predloge. Verjamem, da bo ta pomanjkljivost odpravljena, kajti kritičnih odzivov javnosti brez delujoče možnosti za pošiljanje ne bo.

Res je – delovanja Pravopisne komisije ne poznam. Odzivi na moj dopis namreč kažejo, da Pravopisna komisija, ki je omenjena v Uvodu v ePravopis (vir), z javno objavljenim predlogom sploh še ni bila seznanjena. V zvezi s predlogom za rabo podčrtaja me zato zanima, kdo je avtor predloga in geselskega članka ter kdo je predlog pregledal pred objavo na Franu. V kolofonu ePravopisa je namreč zapisano ime Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (vir), informacije na strani torej razumemo kot premišljeno strokovno mnenje odgovornih na slovenistični instituciji.  

O jezikovni realnosti podčrtaja sem že pisala. Kot pišeta D. Popič in V. Gorjanc, ga uporabljajo sodelavci v naslednjih organizacijah: Legebitra, TransAkcija, Dih, Škuc, Narobe, Open, Mirovni inštitut, Spol.si, LGBT pravice. Uporabljen je bil v publikaciji ZRC SAZU Znanosti (brez) mladih (vir), urednica Ana Hofman mi je sporočila, da je šlo za odločitev uredništva. Že dejstvo, da niti doktorji znanosti niso znali zapisovati podčrtajev in da je bil potreben poseben pregled spolno občutljivega jezika (Nina Perger), po mojem mnenju dovolj jasno kaže neprimernost novega ločila.

Lepo vas pozdravljam.

Saška Štumberger

________________________ 

Moja vprašanja so ostala brez odgovora, pripomb k predlogom ePravopisa pa tudi konec junija 2019 še vedno ni mogoče pošiljati. Zapis predsednice Pravopisne komisije Helene Dobrovoljc o tem, da bodo pri odločanju o predlogih "predstavili tudi odzive javnosti na posamezne predloge", zato razumem kot cinizem. Če bi v resnici želeli predstaviti odzive javnosti na predloge, bi namreč morali omogočiti možnosti za njihovo oddajo.

O podčrtaju sem 12. aprila 2018 pisala v svojem prvem prispevku na portalu+ Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"? (vir). Opozorila sem na to, da "tak jezik ne vključuje celotne družbe, kot nas prepričuje Jezikovna svetovalnica in tisti, ki novi izrazni način uveljavljajo, ampak odvrača od branja, še bolj pa od pisanja". Odgovora na več kot eno leto star prispevek še vedno nisem dočakala, oba avtorja zapisa v Jezikovni svetovalnici Helena Dobrovoljc in Boris Kern pa sodelujeta pri ePravopisu (vir).

Peticija o podpori slovenščini Kako je mogoče?

14. junija 2019 je bila na spletni strani Prava peticija (vir) objavljena izjava Kako je mogoče?, v katerem je izražena "osuplost spričo zanemarjanja skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji" in odločna podpora izjavam Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Njen predsednik je bil Boris A. Novak, ki pa je konec maja 2019 "/z/aradi zavratnega blokiranja prizadevanj za ohranitev in razvoj slovenščine ter zaradi nenehnih osebnih diskreditacij /…/ kot predsednik in član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU protestno odstopil" (Slovenščina med Babilonom, Bledom in ledom, Sodobnost, maj 2019, 550).

Izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU so zbrane na spletu (vir), o spoljenju pa govori Moč jezika in jezik moči: o rabi ženskih jezikovnih oblik (vir). Izjava je bila objavljena 17. junija 2018, predsednik Komisije za slovenski jezik v javnosti Boris A. Novak pa je v njej napisal, da je rešitev "senatov Fakultete za socialno delo, Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani /…/ napačna", o jeziku pa:

"Jezik ne prenese revolucionarnih dekretov. Jezik je starodavna in mogočna reka, ki se nenehno prenavlja. Vse in vsi ga uporabljamo, a ne pripada nikomur. Nismo gospodarice in gospodarji jezika: jezik vlada nam. Jezik zahteva igrivo spoštljivost in ljubezen. Z naporom, potrpežljivostjo in mojstrenjem je jezik mogoče kultivirati v smer določene občutljivosti. Ni pa jezika mogoče v celoti regulirati, še najmanj z aktivističnimi gesli. V primeru radikalnega reguliranja zgodovinskih meandrov se jezik dejansko obnaša kot reka: poplavi. Ne igrajmo se neodgovorno z jezikom, da se ne bi jezik poigral z nami in nas pustil neme in zgrožene pred nerazumljivim, neizrekljivim, neobvladljivim obličjem sveta."

V peticiji Kako je mogoče? v podporo izjavam Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU je del o spoljenju s pozicij moči izpuščen, zato (se) javno (!) sprašujem tudi, kako je mogoče, da:

- je pravopisna komisija pri ZRC SAZU in SAZU v nasprotju z normativnimi načeli kot predlog novega ePravopisa za slovenski knjižni jezik sprejela podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti?

- člani Pravopisne komisije s predlogom podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti niso bili seznanjeni pred objavo na Franu?

- ni bilo v medijih doslej o spoljenju nobenega soočenja mnenj?

- je bil 20. maja 2019 podčrtaj kljub nejasnosti, nedoslednosti, neprimernosti zaradi slovenske skladnje in omejitvi na zapis uporabljen v uradnem besedilu, tj. v predlogu Akcijskega načrta Enakost spolov v Mestni občini Ljubljana za obdobje od 2019 do 2022 (vir), svetniki pa so tak dokument sprejeli 17. junija 2019 (vir)?

- ob vsem dogajanju v zvezi s spoljenjem Služba za slovenski jezik v okviru Ministrstva za kulturo (vir) ves čas molči?

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Uvodno besedilo in naslov prispevka je izbralo uredništvo portala+.