Razkrivamo

Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola

Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso končale niti umirile. Prej nasprotno, kajti spremembe se že kažejo v predlogu nastajajočega slovenskega pravopisa, v njem je namreč tudi podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti. Da jezik ne prenese revolucionarnih dekretov, je opozoril tudi akademik Boris A. Novak, ki je nasprotoval predpisovanju ženskega slovničnega spola na Fakulteti za socialno delo, Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede, nato pa je kot predsednik Komisije za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti protestno odstopil. Ob tem je zapisal nekaj misli, ki jih ne moremo spregledati: "Jezik ne prenese revolucionarnih dekretov. Jezik je starodavna in mogočna reka, ki se nenehno prenavlja. Vse in vsi ga uporabljamo, a ne pripada nikomur. Nismo gospodarice in gospodarji jezika: jezik vlada nam. Jezik zahteva igrivo spoštljivost in ljubezen. Z naporom, potrpežljivostjo in mojstrenjem je jezik mogoče kultivirati v smer določene občutljivosti. Ni pa jezika mogoče v celoti regulirati, še najmanj z aktivističnimi gesli."

26.06.2019 20:00
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   Filozofska fakulteta   spol   podčrtaj   transspolnost   Fran   Helena Dobrovoljc   Boris A. Novak   SSKJ

Opažam, da kolegi, ki nasprotujejo spoljenju, o tem javno ne želijo govoriti.

Za četrtek, 13. junija 2019, je bil napovedan posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja rabe jezikovnih pripon in končnic, ki sta ga pripravljali Slovenska akademija znanost in umetnosti (SAZU) in Filozofska fakulteta (FF). Vabilo nanj je še vedno objavljeno na spletni strani Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (vir), njegova izvedba pa je bila preložena na 14. november 2019 (vir). Preložitev posveta me je presenetila, kajti po okrogli mizi 23. oktobra 2018 na Filozofski fakulteti (vir) bi bila to  možnost za predstavitev različnih stališč o spoljenju. Spoljenje razumem kot rabo slovničnih oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov (vir). Razprava o tematiki se je začela z burnim odzivom javnosti na odločitev Senata FF, ki je 25. aprila 2018 obravnaval in sprejel predlog Delovne skupine za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih FF (predsednica Milica Antić Gaber). S sprejetjem predloga je Senat FF predpisal, da se bo v novih in spremenjenih pravnih aktih tri leta ženski slovnični spol nanašal na kateri koli spol, nato pa se bosta moški in ženski slovnični spol izbirala izmenično.

 

Novica je več kot en mesec zaposlovala slovensko javnost in na spletni strani Wikiverze Izražanje spolne nebinarnosti (vir) je zbranih 88 medijskih prispevkov. Opažam, da začenja število prispevkov o tematiki upadati, razloga za to pa ne vidim v pomanjkanju zanimanja javnosti, ampak v nepripravljenosti nagovorjenih po sodelovanju z mediji. Opažam, da kolegi, ki nasprotujejo spoljenju, o tem javno ne želijo govoriti. To povezujem s previdnostjo, kajti s kritičnim oglašanjem lahko dobiš oznako konfliktne osebe, na kar je na javni tribuni Shoda za znanost opozorila Urša Opara Krašovec (1:02:30).

 

Pozorni bodite na 1:02:30.

 

 

Drugi razlog za nepripravljenost na sodelovanje je medijska pristranskost. V ponedeljek, 3. junija 2019, je bil v Tedniku objavljen prispevek Anje Šter Enakost na stranišču (vir), v katerem sem sodelovala kot nasprotnica sklepa Senata FF o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. "Na RTV Slovenija smo posneli približno 15 minut dolg pogovor, katerega jedro je bil jezik, po ogledu Tednika pa ugotavljam, da sta bili v prispevku uporabljeni dve povedi, v katerih se ob novih pravilnikih in njihovih zagovornikih izgubi, da gre v mojem primeru za nasprotovanje spreminjanju jezika s pozicij moči" (vir). Po objavi vsebine celotnega pogovora v tedniku Reporter se mi je po e-pošti oglasila urednica Tednika Jelena Aščić in se mi opravičila ter mi zagotovila, da bodo mojim stališčem v prihodnje namenili več prostora.

 

 

Spoljenje v nemščini in slovenščini

 

Spoljenje se je na nemškem govornem področju začelo v 70. letih 20. stoletja, torej pred več kot 40 leti, kljub temu dolgemu obdobju pa množični tiskani mediji novih načinov zapisovanja jezika niso sprejeli. Kot vidim, spoljene oblike v laično javnost ne prodrejo, tudi v nemški strokovni javnosti pa so vedno glasnejši pozivi h končanju "neumnosti s spolom" (vir).

 

V Sloveniji je ravno nasprotno in spoljenje doživlja pravi razcvet, podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti pa je že postal predlog novega pravopisa (vir). Pravopis predpisuje rabo slovenskega knjižnega jezika, torej socialne zvrsti, ki se je učimo v šoli. V zvezi s predlogom novega slovenskega pravopisa zato za nemščino navajam informacijo, da "bomo na spletu našli različna priporočila za rabo spolno nevtralnega jezika, vendar pa pravopis teh možnosti ne sprejema niti ne prepoveduje. Rabi velikega I Svet za pravopis pripiše stilistične značilnosti in opozarja, da je taka raba omejena na določena področja nemškega jezika in ni tako splošno razširjena, da bi jo morali sprejeti v pravopis" (vir).

 

Predlog podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti sem v ePravopisu opazila aprila 2019. Nastajajoči ePravopis je namreč del zbirke slovarjev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, predlogi za ePravopis pa se nam na Franu izpišejo skupaj z rezultati iskanja po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in drugih slovarjih. Ker se s tematiko tudi raziskovalno ukvarjam, sem na Franu želela oddati svoje mnenje o predlogu. Funkcija za oddajo popravka ali dopolnitve aprila 2019 ni delovala, to pa se spremenilo niti do konca junija.

 

Prepričana sem, da je podčrtaj ločilo, ki ne sodi v pravopis, zato sem na Franu poiskala še možnost oddaje komentarja po e-pošti ePravopis@zrc-sazu.si.

 

________________________

Zadeva: Podčrtaj kot predlog ePravopisa

Datum: 2019-04-23 10:01

Od: Saška Štumberger <saska.stumberger@guest.arnes.si>

Za: ePravopis@zrc-sazu.si

 

Spoštovani,

kot sem napisala v članku Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"? (vir), se s podčrtajem, ki je kljub omejenosti na besedila LGBT zdaj že pravopisni predlog, ne strinjam. Opozarjam tudi na prevod članka Petra Eisenberga (vir), ki je opisal nemško izkušnjo. Ker imajo tovrstne rešitve status priložnostnic, so v nemščini podčrtaj že začeli zamenjevati z zvezdico, nič od tega pa ni del pravopisa knjižnega jezika. 

V pričakovanju novega pravopisa slovenskega knjižnega jezika brez stilističnih posebnosti vas lepo pozdravljam.

Doc. dr. Saška Štumberger

________________________ 

 

 

Prejela sem avtomatski odgovor o neprepoznavanju na Franu objavljenega e-naslova, nato pa z mnenjem o podčrtaju in s težavami pri oddaji pripomb 26. aprila 2019 seznanila predsednico Pravopisne komisije Heleno Dobrovoljc in člane ožjega ter širšega sestava, katerih e-naslove sem našla na spletu (vir). Na mojo e-pošto so se odzvali trije člani Pravopisne komisije in predsednica, iz odzivov članov pa sem razbrala, da s predlogom podčrtaja in objavo na Franu prej niso bili seznanjeni. Ker mi je predsednica Pravopisne komisije Helena Dobrovoljc očitala nepoznavanje delovanja Pravopisne komisije, sem napisala še eno e-pošto, v kateri sem prosila za informacije o delovanju in o tem, kdo je avtor predloga in kdo ga je pred objavo pregledal, navedla pa sem tudi svoje argumente proti sprejetju podčrtaja v pravopis. 

 

 

 

________________________ 

 

Zadeva: Re: Nestrinjanje s predlogom podčrtaja v ePravopisu

Datum: 2019-05-06 11:06

 

Spoštovane članice in člani Pravopisne komisije, spoštovana predsednica,

 

najlepša hvala za odzive. Namen e-pošte ni bil začetek polemike, ampak opozorilo na nedelovanje možnosti oddaje odzivov na pravopisne predloge. Verjamem, da bo ta pomanjkljivost odpravljena, kajti kritičnih odzivov javnosti brez delujoče možnosti za pošiljanje ne bo.

 

Res je – delovanja Pravopisne komisije ne poznam. Odzivi na moj dopis namreč kažejo, da Pravopisna komisija, ki je omenjena v Uvodu v ePravopis (vir), z javno objavljenim predlogom sploh še ni bila seznanjena. V zvezi s predlogom za rabo podčrtaja me zato zanima, kdo je avtor predloga in geselskega članka ter kdo je predlog pregledal pred objavo na Franu. V kolofonu ePravopisa je namreč zapisano ime Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (vir), informacije na strani torej razumemo kot premišljeno strokovno mnenje odgovornih na slovenistični instituciji.  

 

O jezikovni realnosti podčrtaja sem že pisala. Kot pišeta D. Popič in V. Gorjanc, ga uporabljajo sodelavci v naslednjih organizacijah: Legebitra, TransAkcija, Dih, Škuc, Narobe, Open, Mirovni inštitut, Spol.si, LGBT pravice. Uporabljen je bil v publikaciji ZRC SAZU Znanosti (brez) mladih (vir), urednica Ana Hofman mi je sporočila, da je šlo za odločitev uredništva. Že dejstvo, da niti doktorji znanosti niso znali zapisovati podčrtajev in da je bil potreben poseben pregled spolno občutljivega jezika (Nina Perger), po mojem mnenju dovolj jasno kaže neprimernost novega ločila.

 

Lepo vas pozdravljam.

Saška Štumberger

 

________________________ 

 

 

Moja vprašanja so ostala brez odgovora, pripomb k predlogom ePravopisa pa tudi konec junija 2019 še vedno ni mogoče pošiljati. Zapis predsednice Pravopisne komisije Helene Dobrovoljc o tem, da bodo pri odločanju o predlogih "predstavili tudi odzive javnosti na posamezne predloge", zato razumem kot cinizem. Če bi v resnici želeli predstaviti odzive javnosti na predloge, bi namreč morali omogočiti možnosti za njihovo oddajo.

 

O podčrtaju sem 12. aprila 2018 pisala v svojem prvem prispevku na portalu+ Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"? (vir). Opozorila sem na to, da "tak jezik ne vključuje celotne družbe, kot nas prepričuje Jezikovna svetovalnica in tisti, ki novi izrazni način uveljavljajo, ampak odvrača od branja, še bolj pa od pisanja". Odgovora na več kot eno leto star prispevek še vedno nisem dočakala, oba avtorja zapisa v Jezikovni svetovalnici Helena Dobrovoljc in Boris Kern pa sodelujeta pri ePravopisu (vir).

 

 

Peticija o podpori slovenščini Kako je mogoče?

 

14. junija 2019 je bila na spletni strani Prava peticija (vir) objavljena izjava Kako je mogoče?, v katerem je izražena "osuplost spričo zanemarjanja skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji" in odločna podpora izjavam Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Njen predsednik je bil Boris A. Novak, ki pa je konec maja 2019 "/z/aradi zavratnega blokiranja prizadevanj za ohranitev in razvoj slovenščine ter zaradi nenehnih osebnih diskreditacij /…/ kot predsednik in član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU protestno odstopil" (Slovenščina med Babilonom, Bledom in ledom, Sodobnost, maj 2019, 550).

 

Izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU so zbrane na spletu (vir), o spoljenju pa govori Moč jezika in jezik moči: o rabi ženskih jezikovnih oblik (vir). Izjava je bila objavljena 17. junija 2018, predsednik Komisije za slovenski jezik v javnosti Boris A. Novak pa je v njej napisal, da je rešitev "senatov Fakultete za socialno delo, Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani /…/ napačna", o jeziku pa:

 

"Jezik ne prenese revolucionarnih dekretov. Jezik je starodavna in mogočna reka, ki se nenehno prenavlja. Vse in vsi ga uporabljamo, a ne pripada nikomur. Nismo gospodarice in gospodarji jezika: jezik vlada nam. Jezik zahteva igrivo spoštljivost in ljubezen. Z naporom, potrpežljivostjo in mojstrenjem je jezik mogoče kultivirati v smer določene občutljivosti. Ni pa jezika mogoče v celoti regulirati, še najmanj z aktivističnimi gesli. V primeru radikalnega reguliranja zgodovinskih meandrov se jezik dejansko obnaša kot reka: poplavi. Ne igrajmo se neodgovorno z jezikom, da se ne bi jezik poigral z nami in nas pustil neme in zgrožene pred nerazumljivim, neizrekljivim, neobvladljivim obličjem sveta."

 

V peticiji Kako je mogoče? v podporo izjavam Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU je del o spoljenju s pozicij moči izpuščen, zato (se) javno (!) sprašujem tudi, kako je mogoče, da:

 

 

- je pravopisna komisija pri ZRC SAZU in SAZU v nasprotju z normativnimi načeli kot predlog novega ePravopisa za slovenski knjižni jezik sprejela podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti?

 

- člani Pravopisne komisije s predlogom podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti niso bili seznanjeni pred objavo na Franu?

 

- ni bilo v medijih doslej o spoljenju nobenega soočenja mnenj?

 

- je bil 20. maja 2019 podčrtaj kljub nejasnosti, nedoslednosti, neprimernosti zaradi slovenske skladnje in omejitvi na zapis uporabljen v uradnem besedilu, tj. v predlogu Akcijskega načrta Enakost spolov v Mestni občini Ljubljana za obdobje od 2019 do 2022 (vir), svetniki pa so tak dokument sprejeli 17. junija 2019 (vir)?

 

- ob vsem dogajanju v zvezi s spoljenjem Služba za slovenski jezik v okviru Ministrstva za kulturo (vir) ves čas molči?

 

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Uvodno besedilo in naslov prispevka je izbralo uredništvo portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.815
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.633
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.216
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.856
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.825
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.978
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.948
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.153
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.656
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.678