Razkrivamo

Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola

Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso končale niti umirile. Prej nasprotno, kajti spremembe se že kažejo v predlogu nastajajočega slovenskega pravopisa, v njem je namreč tudi podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti. Da jezik ne prenese revolucionarnih dekretov, je opozoril tudi akademik Boris A. Novak, ki je nasprotoval predpisovanju ženskega slovničnega spola na Fakulteti za socialno delo, Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede, nato pa je kot predsednik Komisije za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti protestno odstopil. Ob tem je zapisal nekaj misli, ki jih ne moremo spregledati: "Jezik ne prenese revolucionarnih dekretov. Jezik je starodavna in mogočna reka, ki se nenehno prenavlja. Vse in vsi ga uporabljamo, a ne pripada nikomur. Nismo gospodarice in gospodarji jezika: jezik vlada nam. Jezik zahteva igrivo spoštljivost in ljubezen. Z naporom, potrpežljivostjo in mojstrenjem je jezik mogoče kultivirati v smer določene občutljivosti. Ni pa jezika mogoče v celoti regulirati, še najmanj z aktivističnimi gesli."

26.06.2019 20:00
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   Filozofska fakulteta   spol   podčrtaj   transspolnost   Fran   Helena Dobrovoljc   Boris A. Novak   SSKJ

Opažam, da kolegi, ki nasprotujejo spoljenju, o tem javno ne želijo govoriti.

Za četrtek, 13. junija 2019, je bil napovedan posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja rabe jezikovnih pripon in končnic, ki sta ga pripravljali Slovenska akademija znanost in umetnosti (SAZU) in Filozofska fakulteta (FF). Vabilo nanj je še vedno objavljeno na spletni strani Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (vir), njegova izvedba pa je bila preložena na 14. november 2019 (vir). Preložitev posveta me je presenetila, kajti po okrogli mizi 23. oktobra 2018 na Filozofski fakulteti (vir) bi bila to  možnost za predstavitev različnih stališč o spoljenju. Spoljenje razumem kot rabo slovničnih oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov (vir). Razprava o tematiki se je začela z burnim odzivom javnosti na odločitev Senata FF, ki je 25. aprila 2018 obravnaval in sprejel predlog Delovne skupine za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih FF (predsednica Milica Antić Gaber). S sprejetjem predloga je Senat FF predpisal, da se bo v novih in spremenjenih pravnih aktih tri leta ženski slovnični spol nanašal na kateri koli spol, nato pa se bosta moški in ženski slovnični spol izbirala izmenično.

 

Novica je več kot en mesec zaposlovala slovensko javnost in na spletni strani Wikiverze Izražanje spolne nebinarnosti (vir) je zbranih 88 medijskih prispevkov. Opažam, da začenja število prispevkov o tematiki upadati, razloga za to pa ne vidim v pomanjkanju zanimanja javnosti, ampak v nepripravljenosti nagovorjenih po sodelovanju z mediji. Opažam, da kolegi, ki nasprotujejo spoljenju, o tem javno ne želijo govoriti. To povezujem s previdnostjo, kajti s kritičnim oglašanjem lahko dobiš oznako konfliktne osebe, na kar je na javni tribuni Shoda za znanost opozorila Urša Opara Krašovec (1:02:30).

 

Pozorni bodite na 1:02:30.

 

 

Drugi razlog za nepripravljenost na sodelovanje je medijska pristranskost. V ponedeljek, 3. junija 2019, je bil v Tedniku objavljen prispevek Anje Šter Enakost na stranišču (vir), v katerem sem sodelovala kot nasprotnica sklepa Senata FF o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. "Na RTV Slovenija smo posneli približno 15 minut dolg pogovor, katerega jedro je bil jezik, po ogledu Tednika pa ugotavljam, da sta bili v prispevku uporabljeni dve povedi, v katerih se ob novih pravilnikih in njihovih zagovornikih izgubi, da gre v mojem primeru za nasprotovanje spreminjanju jezika s pozicij moči" (vir). Po objavi vsebine celotnega pogovora v tedniku Reporter se mi je po e-pošti oglasila urednica Tednika Jelena Aščić in se mi opravičila ter mi zagotovila, da bodo mojim stališčem v prihodnje namenili več prostora.

 

 

Spoljenje v nemščini in slovenščini

 

Spoljenje se je na nemškem govornem področju začelo v 70. letih 20. stoletja, torej pred več kot 40 leti, kljub temu dolgemu obdobju pa množični tiskani mediji novih načinov zapisovanja jezika niso sprejeli. Kot vidim, spoljene oblike v laično javnost ne prodrejo, tudi v nemški strokovni javnosti pa so vedno glasnejši pozivi h končanju "neumnosti s spolom" (vir).

 

V Sloveniji je ravno nasprotno in spoljenje doživlja pravi razcvet, podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti pa je že postal predlog novega pravopisa (vir). Pravopis predpisuje rabo slovenskega knjižnega jezika, torej socialne zvrsti, ki se je učimo v šoli. V zvezi s predlogom novega slovenskega pravopisa zato za nemščino navajam informacijo, da "bomo na spletu našli različna priporočila za rabo spolno nevtralnega jezika, vendar pa pravopis teh možnosti ne sprejema niti ne prepoveduje. Rabi velikega I Svet za pravopis pripiše stilistične značilnosti in opozarja, da je taka raba omejena na določena področja nemškega jezika in ni tako splošno razširjena, da bi jo morali sprejeti v pravopis" (vir).

 

Predlog podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti sem v ePravopisu opazila aprila 2019. Nastajajoči ePravopis je namreč del zbirke slovarjev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, predlogi za ePravopis pa se nam na Franu izpišejo skupaj z rezultati iskanja po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in drugih slovarjih. Ker se s tematiko tudi raziskovalno ukvarjam, sem na Franu želela oddati svoje mnenje o predlogu. Funkcija za oddajo popravka ali dopolnitve aprila 2019 ni delovala, to pa se spremenilo niti do konca junija.

 

Prepričana sem, da je podčrtaj ločilo, ki ne sodi v pravopis, zato sem na Franu poiskala še možnost oddaje komentarja po e-pošti ePravopis@zrc-sazu.si.

 

________________________

Zadeva: Podčrtaj kot predlog ePravopisa

Datum: 2019-04-23 10:01

Od: Saška Štumberger <saska.stumberger@guest.arnes.si>

Za: ePravopis@zrc-sazu.si

 

Spoštovani,

kot sem napisala v članku Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"? (vir), se s podčrtajem, ki je kljub omejenosti na besedila LGBT zdaj že pravopisni predlog, ne strinjam. Opozarjam tudi na prevod članka Petra Eisenberga (vir), ki je opisal nemško izkušnjo. Ker imajo tovrstne rešitve status priložnostnic, so v nemščini podčrtaj že začeli zamenjevati z zvezdico, nič od tega pa ni del pravopisa knjižnega jezika. 

V pričakovanju novega pravopisa slovenskega knjižnega jezika brez stilističnih posebnosti vas lepo pozdravljam.

Doc. dr. Saška Štumberger

________________________ 

 

 

Prejela sem avtomatski odgovor o neprepoznavanju na Franu objavljenega e-naslova, nato pa z mnenjem o podčrtaju in s težavami pri oddaji pripomb 26. aprila 2019 seznanila predsednico Pravopisne komisije Heleno Dobrovoljc in člane ožjega ter širšega sestava, katerih e-naslove sem našla na spletu (vir). Na mojo e-pošto so se odzvali trije člani Pravopisne komisije in predsednica, iz odzivov članov pa sem razbrala, da s predlogom podčrtaja in objavo na Franu prej niso bili seznanjeni. Ker mi je predsednica Pravopisne komisije Helena Dobrovoljc očitala nepoznavanje delovanja Pravopisne komisije, sem napisala še eno e-pošto, v kateri sem prosila za informacije o delovanju in o tem, kdo je avtor predloga in kdo ga je pred objavo pregledal, navedla pa sem tudi svoje argumente proti sprejetju podčrtaja v pravopis. 

 

 

 

________________________ 

 

Zadeva: Re: Nestrinjanje s predlogom podčrtaja v ePravopisu

Datum: 2019-05-06 11:06

 

Spoštovane članice in člani Pravopisne komisije, spoštovana predsednica,

 

najlepša hvala za odzive. Namen e-pošte ni bil začetek polemike, ampak opozorilo na nedelovanje možnosti oddaje odzivov na pravopisne predloge. Verjamem, da bo ta pomanjkljivost odpravljena, kajti kritičnih odzivov javnosti brez delujoče možnosti za pošiljanje ne bo.

 

Res je – delovanja Pravopisne komisije ne poznam. Odzivi na moj dopis namreč kažejo, da Pravopisna komisija, ki je omenjena v Uvodu v ePravopis (vir), z javno objavljenim predlogom sploh še ni bila seznanjena. V zvezi s predlogom za rabo podčrtaja me zato zanima, kdo je avtor predloga in geselskega članka ter kdo je predlog pregledal pred objavo na Franu. V kolofonu ePravopisa je namreč zapisano ime Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (vir), informacije na strani torej razumemo kot premišljeno strokovno mnenje odgovornih na slovenistični instituciji.  

 

O jezikovni realnosti podčrtaja sem že pisala. Kot pišeta D. Popič in V. Gorjanc, ga uporabljajo sodelavci v naslednjih organizacijah: Legebitra, TransAkcija, Dih, Škuc, Narobe, Open, Mirovni inštitut, Spol.si, LGBT pravice. Uporabljen je bil v publikaciji ZRC SAZU Znanosti (brez) mladih (vir), urednica Ana Hofman mi je sporočila, da je šlo za odločitev uredništva. Že dejstvo, da niti doktorji znanosti niso znali zapisovati podčrtajev in da je bil potreben poseben pregled spolno občutljivega jezika (Nina Perger), po mojem mnenju dovolj jasno kaže neprimernost novega ločila.

 

Lepo vas pozdravljam.

Saška Štumberger

 

________________________ 

 

 

Moja vprašanja so ostala brez odgovora, pripomb k predlogom ePravopisa pa tudi konec junija 2019 še vedno ni mogoče pošiljati. Zapis predsednice Pravopisne komisije Helene Dobrovoljc o tem, da bodo pri odločanju o predlogih "predstavili tudi odzive javnosti na posamezne predloge", zato razumem kot cinizem. Če bi v resnici želeli predstaviti odzive javnosti na predloge, bi namreč morali omogočiti možnosti za njihovo oddajo.

 

O podčrtaju sem 12. aprila 2018 pisala v svojem prvem prispevku na portalu+ Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"? (vir). Opozorila sem na to, da "tak jezik ne vključuje celotne družbe, kot nas prepričuje Jezikovna svetovalnica in tisti, ki novi izrazni način uveljavljajo, ampak odvrača od branja, še bolj pa od pisanja". Odgovora na več kot eno leto star prispevek še vedno nisem dočakala, oba avtorja zapisa v Jezikovni svetovalnici Helena Dobrovoljc in Boris Kern pa sodelujeta pri ePravopisu (vir).

 

 

Peticija o podpori slovenščini Kako je mogoče?

 

14. junija 2019 je bila na spletni strani Prava peticija (vir) objavljena izjava Kako je mogoče?, v katerem je izražena "osuplost spričo zanemarjanja skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji" in odločna podpora izjavam Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Njen predsednik je bil Boris A. Novak, ki pa je konec maja 2019 "/z/aradi zavratnega blokiranja prizadevanj za ohranitev in razvoj slovenščine ter zaradi nenehnih osebnih diskreditacij /…/ kot predsednik in član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU protestno odstopil" (Slovenščina med Babilonom, Bledom in ledom, Sodobnost, maj 2019, 550).

 

Izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU so zbrane na spletu (vir), o spoljenju pa govori Moč jezika in jezik moči: o rabi ženskih jezikovnih oblik (vir). Izjava je bila objavljena 17. junija 2018, predsednik Komisije za slovenski jezik v javnosti Boris A. Novak pa je v njej napisal, da je rešitev "senatov Fakultete za socialno delo, Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani /…/ napačna", o jeziku pa:

 

"Jezik ne prenese revolucionarnih dekretov. Jezik je starodavna in mogočna reka, ki se nenehno prenavlja. Vse in vsi ga uporabljamo, a ne pripada nikomur. Nismo gospodarice in gospodarji jezika: jezik vlada nam. Jezik zahteva igrivo spoštljivost in ljubezen. Z naporom, potrpežljivostjo in mojstrenjem je jezik mogoče kultivirati v smer določene občutljivosti. Ni pa jezika mogoče v celoti regulirati, še najmanj z aktivističnimi gesli. V primeru radikalnega reguliranja zgodovinskih meandrov se jezik dejansko obnaša kot reka: poplavi. Ne igrajmo se neodgovorno z jezikom, da se ne bi jezik poigral z nami in nas pustil neme in zgrožene pred nerazumljivim, neizrekljivim, neobvladljivim obličjem sveta."

 

V peticiji Kako je mogoče? v podporo izjavam Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU je del o spoljenju s pozicij moči izpuščen, zato (se) javno (!) sprašujem tudi, kako je mogoče, da:

 

 

- je pravopisna komisija pri ZRC SAZU in SAZU v nasprotju z normativnimi načeli kot predlog novega ePravopisa za slovenski knjižni jezik sprejela podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti?

 

- člani Pravopisne komisije s predlogom podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti niso bili seznanjeni pred objavo na Franu?

 

- ni bilo v medijih doslej o spoljenju nobenega soočenja mnenj?

 

- je bil 20. maja 2019 podčrtaj kljub nejasnosti, nedoslednosti, neprimernosti zaradi slovenske skladnje in omejitvi na zapis uporabljen v uradnem besedilu, tj. v predlogu Akcijskega načrta Enakost spolov v Mestni občini Ljubljana za obdobje od 2019 do 2022 (vir), svetniki pa so tak dokument sprejeli 17. junija 2019 (vir)?

 

- ob vsem dogajanju v zvezi s spoljenjem Služba za slovenski jezik v okviru Ministrstva za kulturo (vir) ves čas molči?

 

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Uvodno besedilo in naslov prispevka je izbralo uredništvo portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
23
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,491
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,746
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,556
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,853
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,887
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,680
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,333
08/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,921
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,092
10/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 916