Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, ves čas potuje. Iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

29.06.2019 06:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   upor   Argentina   Milan Komar   Miloš Stare   Ruda Jurčec   France Dolinar   Ciril Žebot   Miha Krek

V resnici niti naši kmečki upori niso bili samo nekaj "proti", ampak boj "za" nekaj. Za staro pravdo!

Povojni val beguncev je bil val političnih beguncev: katere pa so bile politične organizacije?

 

Sam nisem bil član nobene politične stranke. Bil pa sem vedno blizu ljudi, ki so podpirali program Slovenske ljudske stranke (SLS). V emigraciji so delovali različni krogi. Še pred odhodom v emigracijo je bil v Ljubljani osnovan Narodni odbor za Slovenijo, ki je kasneje deloval kot emigrantska paralelna vlada, saj so jo sestavljali politiki, izvoljeni na zadnjih legitimnih volitvah v Jugoslaviji. Odbor, ki je deloval vse do leta 1990, je družil poslance katoliške Slovenske ljudske stranke, Socialistične stranke Jugoslavije in liberalne Jugoslovanske nacionalistične stranke. Njegova naloga je bila ljudi informirati o dogajanju v Sloveniji pa tudi o političnih premikih po svetu. Ni mogoče trditi, da je bil odbor v pogledih na politične probleme vedno enoten. Že samo, če pogledamo Slovensko ljudsko stranko, je bil del nje prva leta za Slovenijo v konfederaciji z Jugoslavijo – gotovo tudi zato, ker so starejši še od prej imeli stike s hrvaškimi in srbskimi politiki v begunstvu – medtem ko je bil drugi del – krog Cirila Žebota, Ehrlichovih stražarjev – za samostojno Slovenijo. Starejši politiki, kot na primer Miha Krek – v prvi Jugoslaviji večkratni minister, med vojno pa v Londonu podpredsednik jugoslovanske vlade v eksilu – in Miloš Stare, dolgoletni predsednik Narodnega odbora ter glavni politik na terenu, ter njuni privrženci so se opirali na pogled dr. Antona Korošca, ki je ob naši premajhni nacionalni samozavesti in tudi preskromni gospodarski moči bil vedno za "politiko majhnih korakov" na poti do samostojnosti. Preveč strastne avtonomiste je opozarjal na sosedi, na Italijo in Avstrijo, ki ne moreta proti svoji naravi, da ne bi hoteli zagospodariti naši domovini. Takrat že pokojni primorski politik dr. Janko Kralj je vedno poudarjal, naj si ne delamo iluzij: naj je v Italiji vlada desna ali leva, njeni voditelji bodo vedno najprej dediči "dvatisočletne rimske kulture", bolni ultranacionalisti. Treba se je torej najprej duhovno in gospodarsko okrepiti. Tako je ob okrepitvi miselnosti posameznih narodov v Jugoslaviji mlajši del vodstva ljudske stranke kmalu dosegel, da je stranka postavila zahtevo po samostojni slovenski državi.

 

 

So se ti različni pogledi izrazili zgolj v pogovorih med člani političnih frakcij ali je kdaj prišlo tudi do javnih razprav?

 

Med emigranti po svetu je izhajala vrsta publikacij, ki so od začetka postavljale zahtevo po samostojni državi. Najstarejši je bil mesečnik Slovenska država – krog Cirila Žebota. O številnih emigrantskih publikacijah, izrecno posvečenih vprašanju slovenske samostojnosti in državnosti, sem podrobno pisal v Srečanjih z Majcnom. Prva številka mesečnika Slovenska država je izšla v Chicagu leta 1950, kasneje se je uredništvo preselilo v Toronto, kjer je – po 50 letih – leta 2001 izšla zadnja številka.

 

Zahtevi samostojne slovenske države so se posvečale tudi publikacije v Nemčiji in v Trstu. V Argentini je najprej izhajala Slovenska pot, nekaj let za njo Smer v slovensko državo, zadnja leta pa Sij slovenske svobode, in sicer pod uredništvom Rude Jurčca. Med temi glasili in Svobodno Slovenijo, poluradnim glasilom "stare SLS", je občasno prihajalo do včasih mesece trajajočih diskusij. Pod psevdonimom Simon Preprost sem nekoč napisal satiričen Dialog ... in avtorjev komentar, ki pa je krožil samo v prijateljskih krogih. Ker je aktualen tudi danes v domovini, ga ob priliki morda kaže objaviti.

 

 

Razlog za to, da je delo na vseh področjih potekalo tako intenzivno in z jasno začrtanimi cilji, je gotovo tudi v tem, da ste imeli v svojih vrstah izobražene, sposobne in delovne ljudi. Kdo so bili po vašem odločilni možje argentinske diaspore?

 

Najprej bi rad ponovil misel iz knjige Stephena Kocha Dvojna življenja, da so namreč prav izobraženci – zlasti še pisatelji, umetniki – prvi krivci v Evropi, ki so omogočili vzpon diktatur, nacizma in fašizma predvsem pa komunizma, da so sokrivci tragedij tega stoletja tudi filozofi, ki so nasedli iluzijam, utopijam, ne da bi predvideli, kako se bodo utopije končale. Če danes samo prelistamo Courtoisovo Črno knjigo komunizma, lahko vidimo, da se je to dogajalo v vseh evropskih državah. In tudi mi z mnogimi predvojnimi literati, z našimi, kakor smo pravili "kulturnimi boljševiki" nismo izjema ... Pred davnimi leti sem nekoč vprašal Komarja [1], od kod ta stalnost, vztrajnost "izdaje intelektualcev", kakor bi dejal francoski filozof Julien Benda. Leta kasneje sem isto vprašal tudi Stéphana Courtoisa, ko je obiskal Ljubljano. Nihče od njiju ni niti za hip okleval: "Napuh!"

 

Med našimi izobraženci v argentinski skupnosti je bila poleg številnih duhovnikov tudi vrsta drugih izobražencev, pravnikov, ekonomistov, inženirjev, mislecev, sociologov idealistov. Na splošno bi dejal, da so bili intelektualci, ki so prišli v Argentino, že formirani, a morda kdaj premočno zasidrani v svojih prepričanjih. Celo v kulturnih krogih je prišlo do razhajanj med Svobodno Slovenijo in Slovensko kulturno akcijo. Pri Svobodni Sloveniji so vsako leto izdajali koledar in kasneje tudi zbornike z zanimivimi prispevki, z leti pa se je začela pojavljati misel, da je treba raven našega delovanja, tako kulturnega kakor političnega, dvigniti. Prosveta je res bila kakovostna, toda kakor da ne bi pustila kulturi zaživeti močneje, odpreti okna bolj široko. Leta 1954 se je rodila Slovenska kulturna akcija, in nastal je spor med dvema pogledoma na kulturo – res pa je, da Kulturna akcija ne bi uspela, ko ne bi "prosvetni blok" dolga leta hranil humusa, na katerem je kasneje lahko zrasla zahtevnejša kultura. Na srečo ni prišlo do večjega preloma, situacija je dozorevala sama od sebe in ob pravem času pokazala pot. Danes mi je jasno: ideja o Kulturni akciji že samo leto prej ne bi mogla zaživeti, komaj nekaj let za tem pa tudi ne bila več izpeljiva. V Rimu živeči, danes žal že pokojni zgodovinar France Dolinar, ki ga mnogi mlajši kolegi imenujejo "prerok samostojne Slovenije" – eden stebrov Kulturne akcije in pozneje glasila Sij slovenske svobode – bi ob svoji delitvi časa na hrónos in kairós dejal: "Bil je to god – kairós", pravi, goden čas za rojstvo Akcije.

 

 

Od daleč se zdi, da je imela pri evoluciji kulturnega delovanja v Argentini bolj kot želja po prelomu besedo zavest o nujnosti kontinuitete.

 

Slovenci na splošno tudi še danes živimo v zmoti, češ da je prelom, zlasti pa upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja. Še danes lahko poslušamo razne gospode, za katere je uporništvo od nekdaj edina osnova za eksistenco slovenstva. Če že ne beremo Tomaža Akvinskega, naj bi brali vsaj Junga in druge sodobne psihologe. Največ energije je potrebne, ne za boj, ne za to, da se upreš, temveč, da sam v svojem ne popustiš, da vztrajaš pri tem, kar imaš za pravilno. Zdi se, da Kristusova misel "kdor bo pa vztrajal, ta bo zveličan" ne velja samo za religiozno področje ... Zgodovina nas uči, da nobeno zlo ne traja večno. Zato bo politično zrel narod v odločilnih trenutkih svojega življenja vedno bolj kot na upor – to nam romantikom seveda čudno zveni – stavil na "vzdržati". Žal je naša vzgoja – in literati pri tem nismo nedolžni – šla doslej v glavnem v napačno smer. V resnici niti naši kmečki upori niso bili samo nekaj "proti", ampak boj "za" nekaj. Za staro pravdo! Hočem reči: mislim, da je osnovo za to, kar je bilo v skupnosti pozitivnega, dala prav večja politična zrelost, skupnost vodečih ljudi z vodilom: "Ne gre se preveč izgubljati v stalnem upiranju realnosti v zasužnjeni matici, temveč vztrajati v svojem, skrbeti predvsem za svojo osebno rast!"

 

Brez dvoma je bil v ospredju političnega delovanja v naši skupnosti politik Miloš Stare, nekakšen Bleiweis našega časa. Ni bil državnik, bil pa je politik, jurist, pošten in preudaren ljudski človek. Vodil je stranko, izdajal tednik in zbornike, sprva tudi literarna dela. Ogromno je napravil, ni pa si upal spuščati v politične eksperimente.

 

 

[1] Milan Komar (1921–2006), pravnik in filozof, profesor na Argentinski katoliški univerzi, avtor Poti iz mrtvila, Razmišljanj ob razgovorih ter Iz dolge vigilije. Sodelavec slovenskih in argentinskih revij. V slovenščino sta bili doslej prevedeni njegovi deli: Red in misterij v prevodu Marije Debevec in Zorka Simčiča ter Človeški čas v prevodu Andreja Lokarja in Luciane Hribar. Po njem se imenuje argentinska Fundación Emilio Komar, ki izdaja njegova predavanja na argentinskih visokošolskih ustanovah. Doslej je izšlo petindvajset knjig.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.552
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.743
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.703
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.842
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.561
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.166
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.074
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 722
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.854
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 468