Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, ves čas potuje. Iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

29.06.2019 06:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   upor   Argentina   Milan Komar   Miloš Stare   Ruda Jurčec   France Dolinar   Ciril Žebot   Miha Krek

V resnici niti naši kmečki upori niso bili samo nekaj "proti", ampak boj "za" nekaj. Za staro pravdo!

Povojni val beguncev je bil val političnih beguncev: katere pa so bile politične organizacije?

 

Sam nisem bil član nobene politične stranke. Bil pa sem vedno blizu ljudi, ki so podpirali program Slovenske ljudske stranke (SLS). V emigraciji so delovali različni krogi. Še pred odhodom v emigracijo je bil v Ljubljani osnovan Narodni odbor za Slovenijo, ki je kasneje deloval kot emigrantska paralelna vlada, saj so jo sestavljali politiki, izvoljeni na zadnjih legitimnih volitvah v Jugoslaviji. Odbor, ki je deloval vse do leta 1990, je družil poslance katoliške Slovenske ljudske stranke, Socialistične stranke Jugoslavije in liberalne Jugoslovanske nacionalistične stranke. Njegova naloga je bila ljudi informirati o dogajanju v Sloveniji pa tudi o političnih premikih po svetu. Ni mogoče trditi, da je bil odbor v pogledih na politične probleme vedno enoten. Že samo, če pogledamo Slovensko ljudsko stranko, je bil del nje prva leta za Slovenijo v konfederaciji z Jugoslavijo – gotovo tudi zato, ker so starejši še od prej imeli stike s hrvaškimi in srbskimi politiki v begunstvu – medtem ko je bil drugi del – krog Cirila Žebota, Ehrlichovih stražarjev – za samostojno Slovenijo. Starejši politiki, kot na primer Miha Krek – v prvi Jugoslaviji večkratni minister, med vojno pa v Londonu podpredsednik jugoslovanske vlade v eksilu – in Miloš Stare, dolgoletni predsednik Narodnega odbora ter glavni politik na terenu, ter njuni privrženci so se opirali na pogled dr. Antona Korošca, ki je ob naši premajhni nacionalni samozavesti in tudi preskromni gospodarski moči bil vedno za "politiko majhnih korakov" na poti do samostojnosti. Preveč strastne avtonomiste je opozarjal na sosedi, na Italijo in Avstrijo, ki ne moreta proti svoji naravi, da ne bi hoteli zagospodariti naši domovini. Takrat že pokojni primorski politik dr. Janko Kralj je vedno poudarjal, naj si ne delamo iluzij: naj je v Italiji vlada desna ali leva, njeni voditelji bodo vedno najprej dediči "dvatisočletne rimske kulture", bolni ultranacionalisti. Treba se je torej najprej duhovno in gospodarsko okrepiti. Tako je ob okrepitvi miselnosti posameznih narodov v Jugoslaviji mlajši del vodstva ljudske stranke kmalu dosegel, da je stranka postavila zahtevo po samostojni slovenski državi.

 

 

So se ti različni pogledi izrazili zgolj v pogovorih med člani političnih frakcij ali je kdaj prišlo tudi do javnih razprav?

 

Med emigranti po svetu je izhajala vrsta publikacij, ki so od začetka postavljale zahtevo po samostojni državi. Najstarejši je bil mesečnik Slovenska država – krog Cirila Žebota. O številnih emigrantskih publikacijah, izrecno posvečenih vprašanju slovenske samostojnosti in državnosti, sem podrobno pisal v Srečanjih z Majcnom. Prva številka mesečnika Slovenska država je izšla v Chicagu leta 1950, kasneje se je uredništvo preselilo v Toronto, kjer je – po 50 letih – leta 2001 izšla zadnja številka.

 

Zahtevi samostojne slovenske države so se posvečale tudi publikacije v Nemčiji in v Trstu. V Argentini je najprej izhajala Slovenska pot, nekaj let za njo Smer v slovensko državo, zadnja leta pa Sij slovenske svobode, in sicer pod uredništvom Rude Jurčca. Med temi glasili in Svobodno Slovenijo, poluradnim glasilom "stare SLS", je občasno prihajalo do včasih mesece trajajočih diskusij. Pod psevdonimom Simon Preprost sem nekoč napisal satiričen Dialog ... in avtorjev komentar, ki pa je krožil samo v prijateljskih krogih. Ker je aktualen tudi danes v domovini, ga ob priliki morda kaže objaviti.

 

 

Razlog za to, da je delo na vseh področjih potekalo tako intenzivno in z jasno začrtanimi cilji, je gotovo tudi v tem, da ste imeli v svojih vrstah izobražene, sposobne in delovne ljudi. Kdo so bili po vašem odločilni možje argentinske diaspore?

 

Najprej bi rad ponovil misel iz knjige Stephena Kocha Dvojna življenja, da so namreč prav izobraženci – zlasti še pisatelji, umetniki – prvi krivci v Evropi, ki so omogočili vzpon diktatur, nacizma in fašizma predvsem pa komunizma, da so sokrivci tragedij tega stoletja tudi filozofi, ki so nasedli iluzijam, utopijam, ne da bi predvideli, kako se bodo utopije končale. Če danes samo prelistamo Courtoisovo Črno knjigo komunizma, lahko vidimo, da se je to dogajalo v vseh evropskih državah. In tudi mi z mnogimi predvojnimi literati, z našimi, kakor smo pravili "kulturnimi boljševiki" nismo izjema ... Pred davnimi leti sem nekoč vprašal Komarja [1], od kod ta stalnost, vztrajnost "izdaje intelektualcev", kakor bi dejal francoski filozof Julien Benda. Leta kasneje sem isto vprašal tudi Stéphana Courtoisa, ko je obiskal Ljubljano. Nihče od njiju ni niti za hip okleval: "Napuh!"

 

Med našimi izobraženci v argentinski skupnosti je bila poleg številnih duhovnikov tudi vrsta drugih izobražencev, pravnikov, ekonomistov, inženirjev, mislecev, sociologov idealistov. Na splošno bi dejal, da so bili intelektualci, ki so prišli v Argentino, že formirani, a morda kdaj premočno zasidrani v svojih prepričanjih. Celo v kulturnih krogih je prišlo do razhajanj med Svobodno Slovenijo in Slovensko kulturno akcijo. Pri Svobodni Sloveniji so vsako leto izdajali koledar in kasneje tudi zbornike z zanimivimi prispevki, z leti pa se je začela pojavljati misel, da je treba raven našega delovanja, tako kulturnega kakor političnega, dvigniti. Prosveta je res bila kakovostna, toda kakor da ne bi pustila kulturi zaživeti močneje, odpreti okna bolj široko. Leta 1954 se je rodila Slovenska kulturna akcija, in nastal je spor med dvema pogledoma na kulturo – res pa je, da Kulturna akcija ne bi uspela, ko ne bi "prosvetni blok" dolga leta hranil humusa, na katerem je kasneje lahko zrasla zahtevnejša kultura. Na srečo ni prišlo do večjega preloma, situacija je dozorevala sama od sebe in ob pravem času pokazala pot. Danes mi je jasno: ideja o Kulturni akciji že samo leto prej ne bi mogla zaživeti, komaj nekaj let za tem pa tudi ne bila več izpeljiva. V Rimu živeči, danes žal že pokojni zgodovinar France Dolinar, ki ga mnogi mlajši kolegi imenujejo "prerok samostojne Slovenije" – eden stebrov Kulturne akcije in pozneje glasila Sij slovenske svobode – bi ob svoji delitvi časa na hrónos in kairós dejal: "Bil je to god – kairós", pravi, goden čas za rojstvo Akcije.

 

 

Od daleč se zdi, da je imela pri evoluciji kulturnega delovanja v Argentini bolj kot želja po prelomu besedo zavest o nujnosti kontinuitete.

 

Slovenci na splošno tudi še danes živimo v zmoti, češ da je prelom, zlasti pa upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja. Še danes lahko poslušamo razne gospode, za katere je uporništvo od nekdaj edina osnova za eksistenco slovenstva. Če že ne beremo Tomaža Akvinskega, naj bi brali vsaj Junga in druge sodobne psihologe. Največ energije je potrebne, ne za boj, ne za to, da se upreš, temveč, da sam v svojem ne popustiš, da vztrajaš pri tem, kar imaš za pravilno. Zdi se, da Kristusova misel "kdor bo pa vztrajal, ta bo zveličan" ne velja samo za religiozno področje ... Zgodovina nas uči, da nobeno zlo ne traja večno. Zato bo politično zrel narod v odločilnih trenutkih svojega življenja vedno bolj kot na upor – to nam romantikom seveda čudno zveni – stavil na "vzdržati". Žal je naša vzgoja – in literati pri tem nismo nedolžni – šla doslej v glavnem v napačno smer. V resnici niti naši kmečki upori niso bili samo nekaj "proti", ampak boj "za" nekaj. Za staro pravdo! Hočem reči: mislim, da je osnovo za to, kar je bilo v skupnosti pozitivnega, dala prav večja politična zrelost, skupnost vodečih ljudi z vodilom: "Ne gre se preveč izgubljati v stalnem upiranju realnosti v zasužnjeni matici, temveč vztrajati v svojem, skrbeti predvsem za svojo osebno rast!"

 

Brez dvoma je bil v ospredju političnega delovanja v naši skupnosti politik Miloš Stare, nekakšen Bleiweis našega časa. Ni bil državnik, bil pa je politik, jurist, pošten in preudaren ljudski človek. Vodil je stranko, izdajal tednik in zbornike, sprva tudi literarna dela. Ogromno je napravil, ni pa si upal spuščati v politične eksperimente.

 

 

[1] Milan Komar (1921–2006), pravnik in filozof, profesor na Argentinski katoliški univerzi, avtor Poti iz mrtvila, Razmišljanj ob razgovorih ter Iz dolge vigilije. Sodelavec slovenskih in argentinskih revij. V slovenščino sta bili doslej prevedeni njegovi deli: Red in misterij v prevodu Marije Debevec in Zorka Simčiča ter Človeški čas v prevodu Andreja Lokarja in Luciane Hribar. Po njem se imenuje argentinska Fundación Emilio Komar, ki izdaja njegova predavanja na argentinskih visokošolskih ustanovah. Doslej je izšlo petindvajset knjig.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
10
26.02.2020 20:51
V preteklosti je vlada s projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja z milijoni evrov bolj ali manj prikrito dajala državno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
28
23.02.2020 23:38
Epidemija koronavirusa je dobesedno pred našimi vrati, v sosednji Italiji. Uradno. Neuradno pa je virus po mojem prepričanju že ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
2
20.02.2020 21:55
V dneh, ko je javna in medijska pozornost usmerjena v politiko, se v gospodarsko-finančnem zakulisju odvija majhna, vendar ... Več.
Piše: Uredništvo
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
17
19.02.2020 23:59
Kaj se zgodi, če si v ožjem sorodu z ministrico Alenko in te takorekoč na domačem dvorišču sredi noči ustavi policija? Če je ... Več.
Piše: Uredništvo
Nižji proračunski presežek v 2019: Manj dividend državnih bank, slabše črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov
4
13.02.2020 23:00
V letu 2018 je bil proračunski presežek skoraj 540 milijonov evrov, medtem ko je bil lani 225 milijonov. Zakaj takšen padec? ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
14
12.02.2020 23:15
Po Iowi je Bernie Sanders zdaj slavil še v New Hampshiru, za petami mu je še vedno Pete Buttigieg, tretja je bila presenetljivo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
33
10.02.2020 23:59
Medijske aktivnosti in izjave vrhunskih političnih luzerjev potrjujejo: tehtnica se je zdaj vseeno nagnila na stran predčasnih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
17
09.02.2020 23:59
Kaj me v primeru najnovejšega koronavirusa 2019-nCoV najbolj skrbi? Skrbi me že to, kar vemo. Toda obenem se bojim, da - glede ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza
6
05.02.2020 02:15
Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vse, kar ste hoteli vedeti o arbitraži in porazu na Sodišču EU, pa vam mediji tega niso hoteli ali smeli povedali
10
04.02.2020 01:45
Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Miro Cerar v odstopu, si je po pričakovani odločitvi Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, ki se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Perfidni intervju: Ali se je Milan Kučan odrekel arbitraži in zdaj odpira vrata bilateralnim pogajanjem o meji med Slovenijo in Hrvaško?
29
03.02.2020 00:59
Bivši predsednik je v intervjuju za zagrebški Večernji list ponovno dokazal, da mu v politični kombinatoriki doma in na Balkanu ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kitajski sindrom" se tokrat imenuje koronavirus: Ubije vsakega štiridesetega okuženega
16
29.01.2020 23:32
Kako resen in nevaren je dejansko koronavirus, ki se je zadnji dan lanskega leta pojavil v kitajskem mestu Vuhan in se v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zdravko Počivalšek je tisti politik, od katerega je odvisno, ali bomo dobili novo koalicijo, ali pa gremo na predčasne volitve
22
28.01.2020 23:30
Kdo bo odločal o tem, ali bodo predčasne volitve ali nova koalicija? Janez Janša? Ne. Matej Tonin? Niti ne. Še manj predsednici ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 8,171
02/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,625
03/
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,830
04/
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
Uredništvo
Ogledov: 2,291
05/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,259
06/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,866
07/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,853
08/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,527
09/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,853
10/
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
Simona Rebolj
Ogledov: 1,457