Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, ves čas potuje. Iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

29.06.2019 06:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   upor   Argentina   Milan Komar   Miloš Stare   Ruda Jurčec   France Dolinar   Ciril Žebot   Miha Krek

V resnici niti naši kmečki upori niso bili samo nekaj "proti", ampak boj "za" nekaj. Za staro pravdo!

Povojni val beguncev je bil val političnih beguncev: katere pa so bile politične organizacije?

 

Sam nisem bil član nobene politične stranke. Bil pa sem vedno blizu ljudi, ki so podpirali program Slovenske ljudske stranke (SLS). V emigraciji so delovali različni krogi. Še pred odhodom v emigracijo je bil v Ljubljani osnovan Narodni odbor za Slovenijo, ki je kasneje deloval kot emigrantska paralelna vlada, saj so jo sestavljali politiki, izvoljeni na zadnjih legitimnih volitvah v Jugoslaviji. Odbor, ki je deloval vse do leta 1990, je družil poslance katoliške Slovenske ljudske stranke, Socialistične stranke Jugoslavije in liberalne Jugoslovanske nacionalistične stranke. Njegova naloga je bila ljudi informirati o dogajanju v Sloveniji pa tudi o političnih premikih po svetu. Ni mogoče trditi, da je bil odbor v pogledih na politične probleme vedno enoten. Že samo, če pogledamo Slovensko ljudsko stranko, je bil del nje prva leta za Slovenijo v konfederaciji z Jugoslavijo – gotovo tudi zato, ker so starejši še od prej imeli stike s hrvaškimi in srbskimi politiki v begunstvu – medtem ko je bil drugi del – krog Cirila Žebota, Ehrlichovih stražarjev – za samostojno Slovenijo. Starejši politiki, kot na primer Miha Krek – v prvi Jugoslaviji večkratni minister, med vojno pa v Londonu podpredsednik jugoslovanske vlade v eksilu – in Miloš Stare, dolgoletni predsednik Narodnega odbora ter glavni politik na terenu, ter njuni privrženci so se opirali na pogled dr. Antona Korošca, ki je ob naši premajhni nacionalni samozavesti in tudi preskromni gospodarski moči bil vedno za "politiko majhnih korakov" na poti do samostojnosti. Preveč strastne avtonomiste je opozarjal na sosedi, na Italijo in Avstrijo, ki ne moreta proti svoji naravi, da ne bi hoteli zagospodariti naši domovini. Takrat že pokojni primorski politik dr. Janko Kralj je vedno poudarjal, naj si ne delamo iluzij: naj je v Italiji vlada desna ali leva, njeni voditelji bodo vedno najprej dediči "dvatisočletne rimske kulture", bolni ultranacionalisti. Treba se je torej najprej duhovno in gospodarsko okrepiti. Tako je ob okrepitvi miselnosti posameznih narodov v Jugoslaviji mlajši del vodstva ljudske stranke kmalu dosegel, da je stranka postavila zahtevo po samostojni slovenski državi.

 

 

So se ti različni pogledi izrazili zgolj v pogovorih med člani političnih frakcij ali je kdaj prišlo tudi do javnih razprav?

 

Med emigranti po svetu je izhajala vrsta publikacij, ki so od začetka postavljale zahtevo po samostojni državi. Najstarejši je bil mesečnik Slovenska država – krog Cirila Žebota. O številnih emigrantskih publikacijah, izrecno posvečenih vprašanju slovenske samostojnosti in državnosti, sem podrobno pisal v Srečanjih z Majcnom. Prva številka mesečnika Slovenska država je izšla v Chicagu leta 1950, kasneje se je uredništvo preselilo v Toronto, kjer je – po 50 letih – leta 2001 izšla zadnja številka.

 

Zahtevi samostojne slovenske države so se posvečale tudi publikacije v Nemčiji in v Trstu. V Argentini je najprej izhajala Slovenska pot, nekaj let za njo Smer v slovensko državo, zadnja leta pa Sij slovenske svobode, in sicer pod uredništvom Rude Jurčca. Med temi glasili in Svobodno Slovenijo, poluradnim glasilom "stare SLS", je občasno prihajalo do včasih mesece trajajočih diskusij. Pod psevdonimom Simon Preprost sem nekoč napisal satiričen Dialog ... in avtorjev komentar, ki pa je krožil samo v prijateljskih krogih. Ker je aktualen tudi danes v domovini, ga ob priliki morda kaže objaviti.

 

 

Razlog za to, da je delo na vseh področjih potekalo tako intenzivno in z jasno začrtanimi cilji, je gotovo tudi v tem, da ste imeli v svojih vrstah izobražene, sposobne in delovne ljudi. Kdo so bili po vašem odločilni možje argentinske diaspore?

 

Najprej bi rad ponovil misel iz knjige Stephena Kocha Dvojna življenja, da so namreč prav izobraženci – zlasti še pisatelji, umetniki – prvi krivci v Evropi, ki so omogočili vzpon diktatur, nacizma in fašizma predvsem pa komunizma, da so sokrivci tragedij tega stoletja tudi filozofi, ki so nasedli iluzijam, utopijam, ne da bi predvideli, kako se bodo utopije končale. Če danes samo prelistamo Courtoisovo Črno knjigo komunizma, lahko vidimo, da se je to dogajalo v vseh evropskih državah. In tudi mi z mnogimi predvojnimi literati, z našimi, kakor smo pravili "kulturnimi boljševiki" nismo izjema ... Pred davnimi leti sem nekoč vprašal Komarja [1], od kod ta stalnost, vztrajnost "izdaje intelektualcev", kakor bi dejal francoski filozof Julien Benda. Leta kasneje sem isto vprašal tudi Stéphana Courtoisa, ko je obiskal Ljubljano. Nihče od njiju ni niti za hip okleval: "Napuh!"

 

Med našimi izobraženci v argentinski skupnosti je bila poleg številnih duhovnikov tudi vrsta drugih izobražencev, pravnikov, ekonomistov, inženirjev, mislecev, sociologov idealistov. Na splošno bi dejal, da so bili intelektualci, ki so prišli v Argentino, že formirani, a morda kdaj premočno zasidrani v svojih prepričanjih. Celo v kulturnih krogih je prišlo do razhajanj med Svobodno Slovenijo in Slovensko kulturno akcijo. Pri Svobodni Sloveniji so vsako leto izdajali koledar in kasneje tudi zbornike z zanimivimi prispevki, z leti pa se je začela pojavljati misel, da je treba raven našega delovanja, tako kulturnega kakor političnega, dvigniti. Prosveta je res bila kakovostna, toda kakor da ne bi pustila kulturi zaživeti močneje, odpreti okna bolj široko. Leta 1954 se je rodila Slovenska kulturna akcija, in nastal je spor med dvema pogledoma na kulturo – res pa je, da Kulturna akcija ne bi uspela, ko ne bi "prosvetni blok" dolga leta hranil humusa, na katerem je kasneje lahko zrasla zahtevnejša kultura. Na srečo ni prišlo do večjega preloma, situacija je dozorevala sama od sebe in ob pravem času pokazala pot. Danes mi je jasno: ideja o Kulturni akciji že samo leto prej ne bi mogla zaživeti, komaj nekaj let za tem pa tudi ne bila več izpeljiva. V Rimu živeči, danes žal že pokojni zgodovinar France Dolinar, ki ga mnogi mlajši kolegi imenujejo "prerok samostojne Slovenije" – eden stebrov Kulturne akcije in pozneje glasila Sij slovenske svobode – bi ob svoji delitvi časa na hrónos in kairós dejal: "Bil je to god – kairós", pravi, goden čas za rojstvo Akcije.

 

 

Od daleč se zdi, da je imela pri evoluciji kulturnega delovanja v Argentini bolj kot želja po prelomu besedo zavest o nujnosti kontinuitete.

 

Slovenci na splošno tudi še danes živimo v zmoti, češ da je prelom, zlasti pa upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja. Še danes lahko poslušamo razne gospode, za katere je uporništvo od nekdaj edina osnova za eksistenco slovenstva. Če že ne beremo Tomaža Akvinskega, naj bi brali vsaj Junga in druge sodobne psihologe. Največ energije je potrebne, ne za boj, ne za to, da se upreš, temveč, da sam v svojem ne popustiš, da vztrajaš pri tem, kar imaš za pravilno. Zdi se, da Kristusova misel "kdor bo pa vztrajal, ta bo zveličan" ne velja samo za religiozno področje ... Zgodovina nas uči, da nobeno zlo ne traja večno. Zato bo politično zrel narod v odločilnih trenutkih svojega življenja vedno bolj kot na upor – to nam romantikom seveda čudno zveni – stavil na "vzdržati". Žal je naša vzgoja – in literati pri tem nismo nedolžni – šla doslej v glavnem v napačno smer. V resnici niti naši kmečki upori niso bili samo nekaj "proti", ampak boj "za" nekaj. Za staro pravdo! Hočem reči: mislim, da je osnovo za to, kar je bilo v skupnosti pozitivnega, dala prav večja politična zrelost, skupnost vodečih ljudi z vodilom: "Ne gre se preveč izgubljati v stalnem upiranju realnosti v zasužnjeni matici, temveč vztrajati v svojem, skrbeti predvsem za svojo osebno rast!"

 

Brez dvoma je bil v ospredju političnega delovanja v naši skupnosti politik Miloš Stare, nekakšen Bleiweis našega časa. Ni bil državnik, bil pa je politik, jurist, pošten in preudaren ljudski človek. Vodil je stranko, izdajal tednik in zbornike, sprva tudi literarna dela. Ogromno je napravil, ni pa si upal spuščati v politične eksperimente.

 

 

[1] Milan Komar (1921–2006), pravnik in filozof, profesor na Argentinski katoliški univerzi, avtor Poti iz mrtvila, Razmišljanj ob razgovorih ter Iz dolge vigilije. Sodelavec slovenskih in argentinskih revij. V slovenščino sta bili doslej prevedeni njegovi deli: Red in misterij v prevodu Marije Debevec in Zorka Simčiča ter Človeški čas v prevodu Andreja Lokarja in Luciane Hribar. Po njem se imenuje argentinska Fundación Emilio Komar, ki izdaja njegova predavanja na argentinskih visokošolskih ustanovah. Doslej je izšlo petindvajset knjig.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.214
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.442
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.808
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.554
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.480
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.177
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.378
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.116
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.212
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 463