Razkrivamo

Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil

Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si "intenzivno prizadevajo, da odpravijo težave s poslovanjem", dvomi v preživetje nekdanjega slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika ostajajo. Holger Kowarsch, direktor Adrie, je včeraj na konferenci za medije samozavestno dejal, da Adria Airways lahko preživi tudi brez strateškega partnerja, malo kasneje pa je povedal, da Adria za nadaljnji razvoj potrebuje strateškega partnerja. Razumi kdor more. Edino, kar je ta trenutek glede Adrie jasno, je to, da družba obupno potrebuje svež denar, saj ima po analizi našega sodelavca Bineta Kordeža najmanj 30 milijonov evrov negativnega kapitala, pri čemer tudi posluje z izgubo in nima nobenih izgledov za izboljšanje brez takšne ali drugačne pomoči države. A kaj ko slednja zaradi EU zakonodaje letalskemu prevozniku pomagati ne sme ...

27.06.2019 19:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Adria Airways   letalstvo   izguba   4K   železnica   Bine Kordež   analiza   poslovanje

Fotomontaža: portal+

Poslovanje z izgubo lahko pokrije samo sveži denar ali povečana zadolžitev in slednje se v Adrii Airways tudi dogaja. Brez izdatnega finančnega vložka pa jo čaka konec.

Da se poslovanje Adrie Airways (AA) tudi pod novimi lastniki ni izboljšalo, seveda ni neka posebna novica. Vse pogosteje prebiramo informacije o odpovedanih letih, pritožbah potnikov (zanimivo, da Zveza potrošnikov ob tem ugotavlja, da povečanja števila pritožb niso zaznali), nezadovoljstvo z razmerami izražajo tudi piloti, posebne pozornosti pa so bile v zadnjem času deležne tudi nekatere računovodske transakcije AA, s katerimi je vodstvo (lastnik) "popravljalo" bilančno sliko družbe. Pri tem je zanimivo in tudi tipično, da je bila transakcija s prodajo blagovne znamke Adria Airways izpeljana v letu 2016 in v letnem poročilu tudi podrobno pojasnjena ter potrjena s strani revizorjev. Ko pa se dogajanja s kako družbo pričnejo zapletati, pa marsikatera poteza izpred let postane vprašljiva (odvisno od medijskega zanimanja). Adria je takrat drugi (povezani?) družbi prodala svojo blagovno znamko, poknjižila 8 milijonov evrov dobička, vzporedno pa sklenila dogovor o njeni uporabi s plačilom licenčnine. Družba Adria je s tem izkazala boljšo kapitalsko ustreznost (več kapitala), na drugi strani pa več terjatev. Formalno je bila slika bilance boljša, a če ni dejanskega denarnega toka (priliva), si družba na daljši rok s tem ne more veliko pomagati. Poslovanje z izgubo lahko pokrije samo sveži denar ali povečana zadolžitev in slednje se v družbi tudi dogaja.

 

Družba praktično že več kot deset let v osnovni dejavnosti posluje z izgubo, ki jo je dvakrat (2014 in 2016) pokrila s kakimi drugimi zaslužki. Fiktivnimi, kot je npr. omenjena prodaja blagovne znamke, ali prodajo nepremičnin oziroma letal. Zato je mogoče zanimivo pogledati, kakšno je bilo dejansko poslovanje Adrie, ko ga očistimo navedenih transakcij. Če hočemo videti, kakšne rezultate ima družba v resnici, je smiselno vse takšne zaslužke ali tudi izgube izločiti in pokazati rezultate osnovnega poslovanja. Pri analizi poslovanja je pomembno tudi dejstvo, da je imela družba nekoč letala v lasti, danes pa jih najema, pri čemer pa veliko vlaga tudi v najeta letala (investicijsko vzdrževanje, rezervni deli). Zaradi primerljivosti med leti so zato v analizi prikazani skupni stroški amortizacije in najemnin.

 

 

Desetletje negativnih trendov!

 

Na spodnji sliki je tako shematično prikazano prilagojeno in primerljivo poslovanje družbe Adria Airways za zadnjih devet let. Pri tem so najprej prikazane glavne skupine stroškov družbe (zeleno), ločeno pa strošek amortizacije in najema letal ter strošek goriva. Skupni stroški (brez obresti) so tako prikazani z modro črto in številkami, črna črta pa kaže prihodke iz poslovanja. Kot rečeno, so bili stroški ves čas višji in z rdečimi stolpci je prikazana letna izguba iz poslovanja v milijonih evrih. Izguba se je v času saniranja pod državnim lastništvom postopno zniževala, predvsem s hitrejšim zmanjševanjem stroškov (prihodki so bili vsa leta dokaj enaki). V letu 2015 - torej pred prodajo - je izguba nekaj poskočila, a verjetno bolj kot posledica čiščenja bilance. Novi lastnik je prvi dve leti nadaljeval s podobno (ne)uspešnostjo, lani pa je izguba ponovno poskočila in to kljub dokaj povečanemu obsegu poslovanja. 

 

 

 

Poslovanje Adrie Airways zadnjih deset let

 

 

 

Za podrobnejšo oceno poslovanja je zanimiva tudi druga slika, kjer so enaki podatki prikazani kot odstotek od prihodkov, torej struktura stroškov. Primerjalno z najboljšimi leti (2013-2014) so v zadnjih dveh letih namenjali po okoli 3 odstotke prihodkov več za stroške letališč, vzdrževanje letal ter amortizacijo oz. najem letal. Vseeno pa končni rezultati niso bili slabši, ker so se približno za toliko znižale cene goriva in stroški zanj. Lani pa so se ob manjši rasti vseh drugih stroškov, ponovno povečali tudi izdatki za gorivo in stroški so kar za 10 % presegli prihodke. Ali so bili manj učinkoviti ali rasti stroškov niso sledile prodajne cene, je težko oceniti - a novo vodstvo (in lastnik) vsekakor ni uspelo izboljšati uspešnosti poslovanja.

 

 

 

Poslovanje AA je bilo v 2018 še posebej slabo, stroški so za 10 % presegli prihodke.

 

  

  

100 milijonska izguba v devetih letih

 

Od leta 2010 je tako Adria ustvarila skupaj okoli 100 milijonov izgube iz poslovanja. Delno so to pokrili s povečanjem kapitala ter drugimi prihodki, največji del pa ostal kot povečan dolg. Družba ima tako konec lanskega leta skoraj 60 milijonov evrov neto obveznosti, od česar le 10 milijonov posojil, ostalo pa so dolgovi do dobaviteljev in druge obveznosti. Sicer imajo tudi še nekaj premoženja, ki pa ob črnem scenariju nima veliko vrednosti in pretežni del primanjkljaja bodo pokrivali upniki. Lastnik do njih najbrž kakih dodatnih obveznosti ni prevzemal. Tvegal je milijon evrov kupnine ter še nekaj dodatne dokapitalizacije, a s takšnim poslovanjem brez večjih kapitalskih (finančnih) injekcij preprosto poslovanja ne bo mogel nadaljevati. Vsekakor je pred državo zahtevna naloga. Pomagati finančno ne sme, lastnik tudi ne kaže sposobnosti (vsaj do sedaj), da bi obrnil trende uspešnosti ter prinesel nove milijone, propad družbe pa je najbrž zadnje, kar si kdo želi.

 

 

Tudi železnica ni poceni, toda ...

 

Bi pa ob teh številkah pokazal še eno zanimivo primerjavo, in sicer podatkov Adrie s podatke o poslovanju potniškega prometa Slovenskih železnic. V spodnji tabeli so stroški in prihodki teh dveh družb, preračunani na prevoženih 100 km na enega potnika (PKM) za zadnja tri leta. Podatki o številu potnikov in prevoženih kilometrov za lani so ocena, ker letna poročila še niso na voljo. Zanimiv je podatek, da je strošek za prevoz potnika na razdalji 100 km za oba transporta dokaj podoben, okoli 14 evrov. Pri tem je ta strošek v AA na podobni višini že dlje časa, pri železnicah pa postopno narašča kot posledica rasti stroškov na eni ter kontinuiranega upadanja števila potnikov na drugi strani. 

 

V Adrii so zadnja leta za teh 100 km prevoza potnikom zaračunali kake pol evra manj in toliko tudi imeli izgube (razen lani, ko je ta ponovno narasla na 1,3 evre na 100 PKM). Na drugi strani pa družba SŽ Potniški promet izkazuje dobiček, čeprav njihovi potniki za 100 prevoženih kilometrov plačajo le okoli 6 evrov (v AA 12,5 evrov). Razlika se skriva v tem, da tako kot v vseh drugih državah, tudi Slovenija skrbi za organizacijo javnega prevoza (OGJS) in železniški (ter avtobusni) promet kar močno subvencionira. Zadnji dve leti tako potniški promet železnic dobi iz državnega proračuna preko 10 evrov za vsakih 100 prevoženih kilometrov potnika oz. skupaj 67 milijonov evrov (znesek so predlani  povečali za 20 milijonov letno kot dodatni prispevek države k nakupu novih železniških kompozicij). 

  

 

 

 

Država železnico lahko subvencionira, letalske družbe pa ne sme.

 

 

Seveda s temi podatki ne trdim, da je to napačno, niti da bi morala država subvencionirati tudi letalski promet. Ta pač v svetu deluje na profitabilnem sistemu, čeprav ga mogoče kake države podpirajo na kak drug, manj očiten način v cilju zagotavljanja javnega prevoza in letalskih povezav države. Vseeno pa je zanimiva primerjava, kako se nam letalski prevoz sesuva zaradi izgube v višini okoli evra na 100 PKM, brez večjih zadržkov pa za železniški prevoz za isto razdaljo namenjamo 10-krat več (da ne omenjamo še preko 100 milijonov, ki gredo letno iz proračuna še za vzdrževanje prog ter po nekaj sto milijonov za investicije). In potem so železnice seveda uspešne, učinkovite in z njimi težav ni (kot so bile denimo pred leti).

  

Ne morem si kaj, da ne bi vseeno potegnil še kratko paralelo z energetiko. Tudi tu zadnji državljan ve, da dela TEŠ z izgubo (čeprav močnim pozitivnim denarnim tokom) in vsak dodaten milijon je razlog za alarm. Na drugi strani pa lastniki sončnih elektrarn (privatni) poslujejo z dobičkom. Seveda ob tem nihče ne razlaga, da iz proračuna oz. iz cene električne energije zanje namenjamo letno okoli 70 milijonov evrov in to za 10-krat manj kilovatov, kot jih letno  proizvede TEŠ. Seveda gre tu prav tako za veliko drugih vidikov in cena ni vse - a primerjava je vseeno zanimiva.

 

 

Prodaja Adrie neznancem ni bila pametna

 

Kakorkoli, država nedvomno ni bila najboljši upravljavec nacionalnega letalskega prevoznika, čeprav je v času sanacije rezultate poslovanja pripeljala že blizu pozitive. Vseeno pa prodaja nemško-luksemburškemu skladu 4K ni bila nič boljša izbira. Novi lastnik ni uspel obrniti trendov poslovanja na pozitivno stran, zadnje leto so se še dodatno poslabšali in verjetno je samo vprašanje časa, kdaj bo obupal lastnik ali upniki. Brez izdatnega finančnega vložka ter predvsem izboljšanja poslovanja Adria Airways perspektive nima. Mogoče je vseeno vredno razmišljati tudi o kaki obliki "obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov" - vidimo, kako hitro so potem problemi "rešeni" in družba izgine iz naslovnic ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,172
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,580
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,836
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,557
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,137
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,090
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,001
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,107
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 708
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 776