Razkrivamo

Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil

Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si "intenzivno prizadevajo, da odpravijo težave s poslovanjem", dvomi v preživetje nekdanjega slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika ostajajo. Holger Kowarsch, direktor Adrie, je včeraj na konferenci za medije samozavestno dejal, da Adria Airways lahko preživi tudi brez strateškega partnerja, malo kasneje pa je povedal, da Adria za nadaljnji razvoj potrebuje strateškega partnerja. Razumi kdor more. Edino, kar je ta trenutek glede Adrie jasno, je to, da družba obupno potrebuje svež denar, saj ima po analizi našega sodelavca Bineta Kordeža najmanj 30 milijonov evrov negativnega kapitala, pri čemer tudi posluje z izgubo in nima nobenih izgledov za izboljšanje brez takšne ali drugačne pomoči države. A kaj ko slednja zaradi EU zakonodaje letalskemu prevozniku pomagati ne sme ...

27.06.2019 19:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Adria Airways   letalstvo   izguba   4K   železnica   Bine Kordež   analiza   poslovanje

Fotomontaža: portal+

Poslovanje z izgubo lahko pokrije samo sveži denar ali povečana zadolžitev in slednje se v Adrii Airways tudi dogaja. Brez izdatnega finančnega vložka pa jo čaka konec.

Da se poslovanje Adrie Airways (AA) tudi pod novimi lastniki ni izboljšalo, seveda ni neka posebna novica. Vse pogosteje prebiramo informacije o odpovedanih letih, pritožbah potnikov (zanimivo, da Zveza potrošnikov ob tem ugotavlja, da povečanja števila pritožb niso zaznali), nezadovoljstvo z razmerami izražajo tudi piloti, posebne pozornosti pa so bile v zadnjem času deležne tudi nekatere računovodske transakcije AA, s katerimi je vodstvo (lastnik) "popravljalo" bilančno sliko družbe. Pri tem je zanimivo in tudi tipično, da je bila transakcija s prodajo blagovne znamke Adria Airways izpeljana v letu 2016 in v letnem poročilu tudi podrobno pojasnjena ter potrjena s strani revizorjev. Ko pa se dogajanja s kako družbo pričnejo zapletati, pa marsikatera poteza izpred let postane vprašljiva (odvisno od medijskega zanimanja). Adria je takrat drugi (povezani?) družbi prodala svojo blagovno znamko, poknjižila 8 milijonov evrov dobička, vzporedno pa sklenila dogovor o njeni uporabi s plačilom licenčnine. Družba Adria je s tem izkazala boljšo kapitalsko ustreznost (več kapitala), na drugi strani pa več terjatev. Formalno je bila slika bilance boljša, a če ni dejanskega denarnega toka (priliva), si družba na daljši rok s tem ne more veliko pomagati. Poslovanje z izgubo lahko pokrije samo sveži denar ali povečana zadolžitev in slednje se v družbi tudi dogaja.

 

Družba praktično že več kot deset let v osnovni dejavnosti posluje z izgubo, ki jo je dvakrat (2014 in 2016) pokrila s kakimi drugimi zaslužki. Fiktivnimi, kot je npr. omenjena prodaja blagovne znamke, ali prodajo nepremičnin oziroma letal. Zato je mogoče zanimivo pogledati, kakšno je bilo dejansko poslovanje Adrie, ko ga očistimo navedenih transakcij. Če hočemo videti, kakšne rezultate ima družba v resnici, je smiselno vse takšne zaslužke ali tudi izgube izločiti in pokazati rezultate osnovnega poslovanja. Pri analizi poslovanja je pomembno tudi dejstvo, da je imela družba nekoč letala v lasti, danes pa jih najema, pri čemer pa veliko vlaga tudi v najeta letala (investicijsko vzdrževanje, rezervni deli). Zaradi primerljivosti med leti so zato v analizi prikazani skupni stroški amortizacije in najemnin.

 

 

Desetletje negativnih trendov!

 

Na spodnji sliki je tako shematično prikazano prilagojeno in primerljivo poslovanje družbe Adria Airways za zadnjih devet let. Pri tem so najprej prikazane glavne skupine stroškov družbe (zeleno), ločeno pa strošek amortizacije in najema letal ter strošek goriva. Skupni stroški (brez obresti) so tako prikazani z modro črto in številkami, črna črta pa kaže prihodke iz poslovanja. Kot rečeno, so bili stroški ves čas višji in z rdečimi stolpci je prikazana letna izguba iz poslovanja v milijonih evrih. Izguba se je v času saniranja pod državnim lastništvom postopno zniževala, predvsem s hitrejšim zmanjševanjem stroškov (prihodki so bili vsa leta dokaj enaki). V letu 2015 - torej pred prodajo - je izguba nekaj poskočila, a verjetno bolj kot posledica čiščenja bilance. Novi lastnik je prvi dve leti nadaljeval s podobno (ne)uspešnostjo, lani pa je izguba ponovno poskočila in to kljub dokaj povečanemu obsegu poslovanja. 

 

 

 

Poslovanje Adrie Airways zadnjih deset let

 

 

 

Za podrobnejšo oceno poslovanja je zanimiva tudi druga slika, kjer so enaki podatki prikazani kot odstotek od prihodkov, torej struktura stroškov. Primerjalno z najboljšimi leti (2013-2014) so v zadnjih dveh letih namenjali po okoli 3 odstotke prihodkov več za stroške letališč, vzdrževanje letal ter amortizacijo oz. najem letal. Vseeno pa končni rezultati niso bili slabši, ker so se približno za toliko znižale cene goriva in stroški zanj. Lani pa so se ob manjši rasti vseh drugih stroškov, ponovno povečali tudi izdatki za gorivo in stroški so kar za 10 % presegli prihodke. Ali so bili manj učinkoviti ali rasti stroškov niso sledile prodajne cene, je težko oceniti - a novo vodstvo (in lastnik) vsekakor ni uspelo izboljšati uspešnosti poslovanja.

 

 

 

Poslovanje AA je bilo v 2018 še posebej slabo, stroški so za 10 % presegli prihodke.

 

  

  

100 milijonska izguba v devetih letih

 

Od leta 2010 je tako Adria ustvarila skupaj okoli 100 milijonov izgube iz poslovanja. Delno so to pokrili s povečanjem kapitala ter drugimi prihodki, največji del pa ostal kot povečan dolg. Družba ima tako konec lanskega leta skoraj 60 milijonov evrov neto obveznosti, od česar le 10 milijonov posojil, ostalo pa so dolgovi do dobaviteljev in druge obveznosti. Sicer imajo tudi še nekaj premoženja, ki pa ob črnem scenariju nima veliko vrednosti in pretežni del primanjkljaja bodo pokrivali upniki. Lastnik do njih najbrž kakih dodatnih obveznosti ni prevzemal. Tvegal je milijon evrov kupnine ter še nekaj dodatne dokapitalizacije, a s takšnim poslovanjem brez večjih kapitalskih (finančnih) injekcij preprosto poslovanja ne bo mogel nadaljevati. Vsekakor je pred državo zahtevna naloga. Pomagati finančno ne sme, lastnik tudi ne kaže sposobnosti (vsaj do sedaj), da bi obrnil trende uspešnosti ter prinesel nove milijone, propad družbe pa je najbrž zadnje, kar si kdo želi.

 

 

Tudi železnica ni poceni, toda ...

 

Bi pa ob teh številkah pokazal še eno zanimivo primerjavo, in sicer podatkov Adrie s podatke o poslovanju potniškega prometa Slovenskih železnic. V spodnji tabeli so stroški in prihodki teh dveh družb, preračunani na prevoženih 100 km na enega potnika (PKM) za zadnja tri leta. Podatki o številu potnikov in prevoženih kilometrov za lani so ocena, ker letna poročila še niso na voljo. Zanimiv je podatek, da je strošek za prevoz potnika na razdalji 100 km za oba transporta dokaj podoben, okoli 14 evrov. Pri tem je ta strošek v AA na podobni višini že dlje časa, pri železnicah pa postopno narašča kot posledica rasti stroškov na eni ter kontinuiranega upadanja števila potnikov na drugi strani. 

 

V Adrii so zadnja leta za teh 100 km prevoza potnikom zaračunali kake pol evra manj in toliko tudi imeli izgube (razen lani, ko je ta ponovno narasla na 1,3 evre na 100 PKM). Na drugi strani pa družba SŽ Potniški promet izkazuje dobiček, čeprav njihovi potniki za 100 prevoženih kilometrov plačajo le okoli 6 evrov (v AA 12,5 evrov). Razlika se skriva v tem, da tako kot v vseh drugih državah, tudi Slovenija skrbi za organizacijo javnega prevoza (OGJS) in železniški (ter avtobusni) promet kar močno subvencionira. Zadnji dve leti tako potniški promet železnic dobi iz državnega proračuna preko 10 evrov za vsakih 100 prevoženih kilometrov potnika oz. skupaj 67 milijonov evrov (znesek so predlani  povečali za 20 milijonov letno kot dodatni prispevek države k nakupu novih železniških kompozicij). 

  

 

 

 

Država železnico lahko subvencionira, letalske družbe pa ne sme.

 

 

Seveda s temi podatki ne trdim, da je to napačno, niti da bi morala država subvencionirati tudi letalski promet. Ta pač v svetu deluje na profitabilnem sistemu, čeprav ga mogoče kake države podpirajo na kak drug, manj očiten način v cilju zagotavljanja javnega prevoza in letalskih povezav države. Vseeno pa je zanimiva primerjava, kako se nam letalski prevoz sesuva zaradi izgube v višini okoli evra na 100 PKM, brez večjih zadržkov pa za železniški prevoz za isto razdaljo namenjamo 10-krat več (da ne omenjamo še preko 100 milijonov, ki gredo letno iz proračuna še za vzdrževanje prog ter po nekaj sto milijonov za investicije). In potem so železnice seveda uspešne, učinkovite in z njimi težav ni (kot so bile denimo pred leti).

  

Ne morem si kaj, da ne bi vseeno potegnil še kratko paralelo z energetiko. Tudi tu zadnji državljan ve, da dela TEŠ z izgubo (čeprav močnim pozitivnim denarnim tokom) in vsak dodaten milijon je razlog za alarm. Na drugi strani pa lastniki sončnih elektrarn (privatni) poslujejo z dobičkom. Seveda ob tem nihče ne razlaga, da iz proračuna oz. iz cene električne energije zanje namenjamo letno okoli 70 milijonov evrov in to za 10-krat manj kilovatov, kot jih letno  proizvede TEŠ. Seveda gre tu prav tako za veliko drugih vidikov in cena ni vse - a primerjava je vseeno zanimiva.

 

 

Prodaja Adrie neznancem ni bila pametna

 

Kakorkoli, država nedvomno ni bila najboljši upravljavec nacionalnega letalskega prevoznika, čeprav je v času sanacije rezultate poslovanja pripeljala že blizu pozitive. Vseeno pa prodaja nemško-luksemburškemu skladu 4K ni bila nič boljša izbira. Novi lastnik ni uspel obrniti trendov poslovanja na pozitivno stran, zadnje leto so se še dodatno poslabšali in verjetno je samo vprašanje časa, kdaj bo obupal lastnik ali upniki. Brez izdatnega finančnega vložka ter predvsem izboljšanja poslovanja Adria Airways perspektive nima. Mogoče je vseeno vredno razmišljati tudi o kaki obliki "obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov" - vidimo, kako hitro so potem problemi "rešeni" in družba izgine iz naslovnic ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.470
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.839
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.591
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.413
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.359
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.263
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.217
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.233