Komentar

V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.

Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko psihadeličnostjo šestdesetih let. Hipijevski rožnat spleen se je prelil v svet svobodomiselnih posameznikov, ki so izoblikovali osvobajajoče svetovno gibanje, eno najpomembnejših v XX. stoletju! Hipijevski omotični duh Berkeleya je bil za sovjetski svet ideološkega diktata subverziven in dobesedno rušilen. Tudi za čehoslovaškega. Računalniška umetnost je delovala kot popolno nasprotje vsem svetovom tistega časa. Predvsem je računalniška umetnost delovala popolnoma nasprotno tistemu, kar je zahtevala od umetnosti rockovska subkulturna združba, kasneje pa prevladujoča kultura električnih kitar in električnih orgazmov.

29.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   OHO   Edvard Zajec   Marinko Sudac   Ivana Jovanović   Dorotea Fotivec   Jiri Valoch   Zdeněk Sýkora   Viktor Šklovski   konceptualna umetnost  

Ne pozabimo, računalniki so bili v tistem času popolnoma pod nadzorom države. Računalniki so igrali v tedanji romaneskni literaturi vlogo negativna utopije, sliko nesvobode.

Povejmo takoj na samem začetku komentarja: to je bilo samo navidezno nasprotje med dvema stilnima oblikama, na eni strani konceptualistično naravnanih hipijev (OHO), na drugi strani pa neoavantgardističnih geometričnih abstrakcionistov (računalniške umetnosti Edvard Zajec). Podobno kot sta si bila nasprotna v svojem času suprematizem in konstruktivizem, sta si bila nasprotna psihadelični konceptualizem in računalniški pragmatizem šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Oba skupaj pa sta bila inovativni duh tedanjega časa. O popartu ne bomo govorili. Ravno ta navidez nasproten odnos je tema mojega zanimanja. Poizkusil bom pred vami razgraditi čas ranih šestdesetih let, ko sem se rodil, da bi vam pokazal, da sta oba formativna motiva izhajala iz zelo zelo podobne umetniške metode. Tisti, ki še ne razumejo, o kakšnem nasprotju teče beseda, naj pomislijo na outfit hipija ali računalniškega inženirja šestdesetih let. V njunem videzu je totalna razlika, toda v obeh sta živeli svoboda in želja po razvoju, umetnost kot gonilo sveta oblik in vsebin.

 

Te dni živim z Dunjo dobesedno v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. Pripravljamo razstavo umetniških del iz zasebene zbirke Marinka Sudca. Kustodinji razstave sta Ivana Jovanović in Dorotea Fotivec. Ivana mi je med pripravami pokazala knjigo teoretika, kustosa, pesnika vizaulne poezije, čeha Jirija Valocha (veliko njegovih del ima pomemben prostor v zbirki Marinka Sudca), ki je v Zagrebu na Novih tendencah, na četrti ediciji, predstavil svoj koncept razstave računalniške umetnosti, ki jo je leto poprej organiziral. Predstavil je tudi računalniškega umetnika Zdeněka Sýkoro. Dejstev o Jiriju Valochu nisem poznal, a ravno računalniški umetnik Zdeněk Sýkora je že nekaj časa moja pomembna koordinata za moje mišljenje o računalniški umetnosti. Prvi na svetu je uporabil računalnik kot orodje za proizvodnjo umetniškega dela.

 

Tema komentarja je torej razlika med konceptualno, hipijevsko, ezoterično naravnano umetnostjo in računalniško racionalistično. Istočasno pa je posvečena vizualnemu umetniku, pionirju računalniške umetnosti Zdeněku Sýkori. Ta je sicer doživel zelo visoko starost, tako da se mu je še za časa življenja potrdila lastna odločitev, ko je uvedel leta 1963 v umetnost računalniške procedure in podpore, kot pravilna.

 

Čas nam je vsem pokazal!

 

 

Zdeněk Sýkora, Šedá struktura 

 

 

Sýkora je bil rojen leta 1920, tako da je bil že v zrelih umetniških letih, ko je nastopilo hipijevsko gibanje, zato se mu ni bilo potrebno neposredno vključiti v bitko za radikalno osvboditev duha, da o telesu ne govorimo. Že na začetku šestdesetih let se je zavestno odločil, da bo postal računalnik njegovo orodje za proizvodnjo umetnosti. Računalnik je bil v prvem obdobju le funkcionalno orodje. Z njim je bilo veliko lažje izračunati vizualne odnose med zastavljenimi geometričnimi elementi.

 

Povod za uvajanje računalnika v umetnost: v tistem času se je Zdeněk Sýkora srečal s svojim nekdanjim gimnazijskim sošolcem, ki je imel dostop do prvega računalnika v šolskem sistemu Češkoslovaške, podobno kot Edvard Zajec z inženirjem Hmeljakom. Ne pozabimo, računalniki so bili v tistem času popolnoma pod nadzorom države. Računalniki so igrali v tedanji romaneskni literaturi vlogo negativna utopije, sliko nesvobode.

 

Ne morete si predstavljati, koliko nasprotnikov so imeli računalniški umetniki na svetovnem umetniškem prizorišču. Tudi konceptualistom ni bilo preprosto, toda navkljub vsemu so relativno hitro vstopili v galerijski sistem. Po vsej verjetnosti zaradi muzealične izkušnje z dadističnimi objekti, ki so bili takrat že vključeni v umetnostni trg. 

 

Digresija: Tudi na Slovenskem se je konceptualizem zelo hitro vključil v galerijski sistem. Hipijevsko-konceptualistična umetnost je bila kmalu po nastanku vključena v galerijski sistem na najvišji ravni. Za to je bil najbolj zaslužen direktor Moderne galerije Zoran Kržišnik. Ne pozabite, da je zastavo Republike Slovenije oblikoval hipij, konceptualist, neoavantgardist Ohojevec - briljantni Marko Pogačnik. Konec digresije. 

 

Resnične težave pa so imeli, popolnoma nepričakovano, ravno računalniški umetniki, ki so dobili relevantno potrditev šele leta 1979, z nastopom festivala Ars Electornica. Kaj se je šele dogajalo v muzealičnih kuratorijih sovjetske Češkoslovaške. Strastno in neprikrito je svet kuratorjev zavračal povezavo umetnosti z računalniško inteligenco. Neverjetno, koliko negativnih strasti znajo vnesti antagonisti avantgaristov proti eksperimentalni umetnosti.

 

Če povzamem v enem stavku Sýkorovo računalniško umetnost: raziskoval je kombinatorične položaje osnovnih geometrijskih oblik! Sýkorjeve slike so v vseh razvojnih obdobjih odražale kinetičen, dinamičen svet umetniških prizadevanj, da bi lahko mi ostali razumeli svojo potrebo po vzorčenju, predvsem njihovo generiranje. Sýkora je konec petdesetih let začel raziskovati abstraktne geometrične oblike, ki jih je čez dobro desetletje že intenzivno računalniško procesiral. S tem je popolnoma redefiniral kinetiko geometričnih oblik.

 

 

Zdenek in Lenka Sýkora leta 2001.

 

 

Rad se ponavljam: Zdeněk Sýkora je bil prvi umetnik na svetu, ki je uporabil računalnik za preračunajvanje svojih umetniških oblik (Siva struktury, siva struktura, 1963). V svoji zadnji morfološki fazi se je v celoti posvetil manj utilitarni vizualni logiki. Razvijal in posvečal se je vprašanju črte in naključju, ki se nahaja v izrisu linije. Njegova računalniška racionalistična doslednost se je z raziskavo črt spremenila v svet mentalnih pokrajin. Obe fazi pa povezuje naključje, ki je usmerjeno v vse možne smeri.

 

Osrednja življenjska raziskava Zdeněka Sýkore je bila usmerjena v geometrično abstrakcijo, v fenomen vzorčnih struktur. Mogoče bi moral bolj poudariti pomen njegovih geometričenih abstraktov, napisanih z veliko začetnico: Struktur. To pa samo zato, da bi poudaril njihov pomen. Kompleksne Stukture so bile tiste, ki so potrebovale umetno inteligenco, da so lahko hitreje preračunale svoje geometrične mutacije. Frekvenčno oblikovane Strukture danes lahko vidimo v Pragi na prezračevalnem stolpu tunela Letna. Na stolpu vidimo natančno pozicioniranje in matematično izračunano kinetiko, rotacije geometričnih izhodiščnih oblik. V umetnosti so stilni svetovi zapleteni. Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno. Včasih pa se ideje prepletejo z isto metodo. Sýkorine Strukture temeljijo na sistemu, ki določa pravila za združevanje elementov v enotno sliko sveta, v računalniško generirano sliko sveta. Ravno z računalniško umetnostjo se je spet pokazala fantastična potreba in nujnost po teoretski refleksiji. Ravno zato je tako pomembno delo Jirija Valocha, ki je kot naslednja umetniška generacija še ne dvaindvajsetleten širil konceptualizacijo računalniške umetnosti Zdeněka Sýkore. Kot ne bi bilo veličastja historične umetniške avnatgarde brez Viktorja Šklovskega, tako ne bi bilo računalniške umetnosti brez začetnih teoretskih impulzov Jirija Valocha. Vsa umetnost dvajsetega stoletja biva v umu. Računalniška umetnost je izhajala že na samem začetku iz ontološke potrebe po konceptualiziranju umetnine.

 

Kusodinja Ivana Janković je izgovorila pomembno misel: Tako konceptualna umetnost kot računalniška uporabljata za svojo realizacijo navodilo za izvedbo procesa. Potrebujeta zaporedje operacij za izdelavo umetnine. Potrebujeta algoritem dela! Bolj se ne bi mogel strinjati!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,162
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,426
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,578
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,261
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,041
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,153
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,108
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 889
10/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,976