Komentar

V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.

Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko psihadeličnostjo šestdesetih let. Hipijevski rožnat spleen se je prelil v svet svobodomiselnih posameznikov, ki so izoblikovali osvobajajoče svetovno gibanje, eno najpomembnejših v XX. stoletju! Hipijevski omotični duh Berkeleya je bil za sovjetski svet ideološkega diktata subverziven in dobesedno rušilen. Tudi za čehoslovaškega. Računalniška umetnost je delovala kot popolno nasprotje vsem svetovom tistega časa. Predvsem je računalniška umetnost delovala popolnoma nasprotno tistemu, kar je zahtevala od umetnosti rockovska subkulturna združba, kasneje pa prevladujoča kultura električnih kitar in električnih orgazmov.

29.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   OHO   Edvard Zajec   Marinko Sudac   Ivana Jovanović   Dorotea Fotivec   Jiri Valoch   Zdeněk Sýkora   Viktor Šklovski   konceptualna umetnost  

Ne pozabimo, računalniki so bili v tistem času popolnoma pod nadzorom države. Računalniki so igrali v tedanji romaneskni literaturi vlogo negativna utopije, sliko nesvobode.

Povejmo takoj na samem začetku komentarja: to je bilo samo navidezno nasprotje med dvema stilnima oblikama, na eni strani konceptualistično naravnanih hipijev (OHO), na drugi strani pa neoavantgardističnih geometričnih abstrakcionistov (računalniške umetnosti Edvard Zajec). Podobno kot sta si bila nasprotna v svojem času suprematizem in konstruktivizem, sta si bila nasprotna psihadelični konceptualizem in računalniški pragmatizem šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Oba skupaj pa sta bila inovativni duh tedanjega časa. O popartu ne bomo govorili. Ravno ta navidez nasproten odnos je tema mojega zanimanja. Poizkusil bom pred vami razgraditi čas ranih šestdesetih let, ko sem se rodil, da bi vam pokazal, da sta oba formativna motiva izhajala iz zelo zelo podobne umetniške metode. Tisti, ki še ne razumejo, o kakšnem nasprotju teče beseda, naj pomislijo na outfit hipija ali računalniškega inženirja šestdesetih let. V njunem videzu je totalna razlika, toda v obeh sta živeli svoboda in želja po razvoju, umetnost kot gonilo sveta oblik in vsebin.

 

Te dni živim z Dunjo dobesedno v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. Pripravljamo razstavo umetniških del iz zasebene zbirke Marinka Sudca. Kustodinji razstave sta Ivana Jovanović in Dorotea Fotivec. Ivana mi je med pripravami pokazala knjigo teoretika, kustosa, pesnika vizaulne poezije, čeha Jirija Valocha (veliko njegovih del ima pomemben prostor v zbirki Marinka Sudca), ki je v Zagrebu na Novih tendencah, na četrti ediciji, predstavil svoj koncept razstave računalniške umetnosti, ki jo je leto poprej organiziral. Predstavil je tudi računalniškega umetnika Zdeněka Sýkoro. Dejstev o Jiriju Valochu nisem poznal, a ravno računalniški umetnik Zdeněk Sýkora je že nekaj časa moja pomembna koordinata za moje mišljenje o računalniški umetnosti. Prvi na svetu je uporabil računalnik kot orodje za proizvodnjo umetniškega dela.

 

Tema komentarja je torej razlika med konceptualno, hipijevsko, ezoterično naravnano umetnostjo in računalniško racionalistično. Istočasno pa je posvečena vizualnemu umetniku, pionirju računalniške umetnosti Zdeněku Sýkori. Ta je sicer doživel zelo visoko starost, tako da se mu je še za časa življenja potrdila lastna odločitev, ko je uvedel leta 1963 v umetnost računalniške procedure in podpore, kot pravilna.

 

Čas nam je vsem pokazal!

 

 

Zdeněk Sýkora, Šedá struktura 

 

 

Sýkora je bil rojen leta 1920, tako da je bil že v zrelih umetniških letih, ko je nastopilo hipijevsko gibanje, zato se mu ni bilo potrebno neposredno vključiti v bitko za radikalno osvboditev duha, da o telesu ne govorimo. Že na začetku šestdesetih let se je zavestno odločil, da bo postal računalnik njegovo orodje za proizvodnjo umetnosti. Računalnik je bil v prvem obdobju le funkcionalno orodje. Z njim je bilo veliko lažje izračunati vizualne odnose med zastavljenimi geometričnimi elementi.

 

Povod za uvajanje računalnika v umetnost: v tistem času se je Zdeněk Sýkora srečal s svojim nekdanjim gimnazijskim sošolcem, ki je imel dostop do prvega računalnika v šolskem sistemu Češkoslovaške, podobno kot Edvard Zajec z inženirjem Hmeljakom. Ne pozabimo, računalniki so bili v tistem času popolnoma pod nadzorom države. Računalniki so igrali v tedanji romaneskni literaturi vlogo negativna utopije, sliko nesvobode.

 

Ne morete si predstavljati, koliko nasprotnikov so imeli računalniški umetniki na svetovnem umetniškem prizorišču. Tudi konceptualistom ni bilo preprosto, toda navkljub vsemu so relativno hitro vstopili v galerijski sistem. Po vsej verjetnosti zaradi muzealične izkušnje z dadističnimi objekti, ki so bili takrat že vključeni v umetnostni trg. 

 

Digresija: Tudi na Slovenskem se je konceptualizem zelo hitro vključil v galerijski sistem. Hipijevsko-konceptualistična umetnost je bila kmalu po nastanku vključena v galerijski sistem na najvišji ravni. Za to je bil najbolj zaslužen direktor Moderne galerije Zoran Kržišnik. Ne pozabite, da je zastavo Republike Slovenije oblikoval hipij, konceptualist, neoavantgardist Ohojevec - briljantni Marko Pogačnik. Konec digresije. 

 

Resnične težave pa so imeli, popolnoma nepričakovano, ravno računalniški umetniki, ki so dobili relevantno potrditev šele leta 1979, z nastopom festivala Ars Electornica. Kaj se je šele dogajalo v muzealičnih kuratorijih sovjetske Češkoslovaške. Strastno in neprikrito je svet kuratorjev zavračal povezavo umetnosti z računalniško inteligenco. Neverjetno, koliko negativnih strasti znajo vnesti antagonisti avantgaristov proti eksperimentalni umetnosti.

 

Če povzamem v enem stavku Sýkorovo računalniško umetnost: raziskoval je kombinatorične položaje osnovnih geometrijskih oblik! Sýkorjeve slike so v vseh razvojnih obdobjih odražale kinetičen, dinamičen svet umetniških prizadevanj, da bi lahko mi ostali razumeli svojo potrebo po vzorčenju, predvsem njihovo generiranje. Sýkora je konec petdesetih let začel raziskovati abstraktne geometrične oblike, ki jih je čez dobro desetletje že intenzivno računalniško procesiral. S tem je popolnoma redefiniral kinetiko geometričnih oblik.

 

 

Zdenek in Lenka Sýkora leta 2001.

 

 

Rad se ponavljam: Zdeněk Sýkora je bil prvi umetnik na svetu, ki je uporabil računalnik za preračunajvanje svojih umetniških oblik (Siva struktury, siva struktura, 1963). V svoji zadnji morfološki fazi se je v celoti posvetil manj utilitarni vizualni logiki. Razvijal in posvečal se je vprašanju črte in naključju, ki se nahaja v izrisu linije. Njegova računalniška racionalistična doslednost se je z raziskavo črt spremenila v svet mentalnih pokrajin. Obe fazi pa povezuje naključje, ki je usmerjeno v vse možne smeri.

 

Osrednja življenjska raziskava Zdeněka Sýkore je bila usmerjena v geometrično abstrakcijo, v fenomen vzorčnih struktur. Mogoče bi moral bolj poudariti pomen njegovih geometričenih abstraktov, napisanih z veliko začetnico: Struktur. To pa samo zato, da bi poudaril njihov pomen. Kompleksne Stukture so bile tiste, ki so potrebovale umetno inteligenco, da so lahko hitreje preračunale svoje geometrične mutacije. Frekvenčno oblikovane Strukture danes lahko vidimo v Pragi na prezračevalnem stolpu tunela Letna. Na stolpu vidimo natančno pozicioniranje in matematično izračunano kinetiko, rotacije geometričnih izhodiščnih oblik. V umetnosti so stilni svetovi zapleteni. Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno. Včasih pa se ideje prepletejo z isto metodo. Sýkorine Strukture temeljijo na sistemu, ki določa pravila za združevanje elementov v enotno sliko sveta, v računalniško generirano sliko sveta. Ravno z računalniško umetnostjo se je spet pokazala fantastična potreba in nujnost po teoretski refleksiji. Ravno zato je tako pomembno delo Jirija Valocha, ki je kot naslednja umetniška generacija še ne dvaindvajsetleten širil konceptualizacijo računalniške umetnosti Zdeněka Sýkore. Kot ne bi bilo veličastja historične umetniške avnatgarde brez Viktorja Šklovskega, tako ne bi bilo računalniške umetnosti brez začetnih teoretskih impulzov Jirija Valocha. Vsa umetnost dvajsetega stoletja biva v umu. Računalniška umetnost je izhajala že na samem začetku iz ontološke potrebe po konceptualiziranju umetnine.

 

Kusodinja Ivana Janković je izgovorila pomembno misel: Tako konceptualna umetnost kot računalniška uporabljata za svojo realizacijo navodilo za izvedbo procesa. Potrebujeta zaporedje operacij za izdelavo umetnine. Potrebujeta algoritem dela! Bolj se ne bi mogel strinjati!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
7
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
9
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,172
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,706
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,837
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,519
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,479
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,015
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 828
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 825
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,785
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 549