Komentar

V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.

Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko psihadeličnostjo šestdesetih let. Hipijevski rožnat spleen se je prelil v svet svobodomiselnih posameznikov, ki so izoblikovali osvobajajoče svetovno gibanje, eno najpomembnejših v XX. stoletju! Hipijevski omotični duh Berkeleya je bil za sovjetski svet ideološkega diktata subverziven in dobesedno rušilen. Tudi za čehoslovaškega. Računalniška umetnost je delovala kot popolno nasprotje vsem svetovom tistega časa. Predvsem je računalniška umetnost delovala popolnoma nasprotno tistemu, kar je zahtevala od umetnosti rockovska subkulturna združba, kasneje pa prevladujoča kultura električnih kitar in električnih orgazmov.

29.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   OHO   Edvard Zajec   Marinko Sudac   Ivana Jovanović   Dorotea Fotivec   Jiri Valoch   Zdeněk Sýkora   Viktor Šklovski   konceptualna umetnost  

Ne pozabimo, računalniki so bili v tistem času popolnoma pod nadzorom države. Računalniki so igrali v tedanji romaneskni literaturi vlogo negativna utopije, sliko nesvobode.

Povejmo takoj na samem začetku komentarja: to je bilo samo navidezno nasprotje med dvema stilnima oblikama, na eni strani konceptualistično naravnanih hipijev (OHO), na drugi strani pa neoavantgardističnih geometričnih abstrakcionistov (računalniške umetnosti Edvard Zajec). Podobno kot sta si bila nasprotna v svojem času suprematizem in konstruktivizem, sta si bila nasprotna psihadelični konceptualizem in računalniški pragmatizem šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Oba skupaj pa sta bila inovativni duh tedanjega časa. O popartu ne bomo govorili. Ravno ta navidez nasproten odnos je tema mojega zanimanja. Poizkusil bom pred vami razgraditi čas ranih šestdesetih let, ko sem se rodil, da bi vam pokazal, da sta oba formativna motiva izhajala iz zelo zelo podobne umetniške metode. Tisti, ki še ne razumejo, o kakšnem nasprotju teče beseda, naj pomislijo na outfit hipija ali računalniškega inženirja šestdesetih let. V njunem videzu je totalna razlika, toda v obeh sta živeli svoboda in želja po razvoju, umetnost kot gonilo sveta oblik in vsebin.

 

Te dni živim z Dunjo dobesedno v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. Pripravljamo razstavo umetniških del iz zasebene zbirke Marinka Sudca. Kustodinji razstave sta Ivana Jovanović in Dorotea Fotivec. Ivana mi je med pripravami pokazala knjigo teoretika, kustosa, pesnika vizaulne poezije, čeha Jirija Valocha (veliko njegovih del ima pomemben prostor v zbirki Marinka Sudca), ki je v Zagrebu na Novih tendencah, na četrti ediciji, predstavil svoj koncept razstave računalniške umetnosti, ki jo je leto poprej organiziral. Predstavil je tudi računalniškega umetnika Zdeněka Sýkoro. Dejstev o Jiriju Valochu nisem poznal, a ravno računalniški umetnik Zdeněk Sýkora je že nekaj časa moja pomembna koordinata za moje mišljenje o računalniški umetnosti. Prvi na svetu je uporabil računalnik kot orodje za proizvodnjo umetniškega dela.

 

Tema komentarja je torej razlika med konceptualno, hipijevsko, ezoterično naravnano umetnostjo in računalniško racionalistično. Istočasno pa je posvečena vizualnemu umetniku, pionirju računalniške umetnosti Zdeněku Sýkori. Ta je sicer doživel zelo visoko starost, tako da se mu je še za časa življenja potrdila lastna odločitev, ko je uvedel leta 1963 v umetnost računalniške procedure in podpore, kot pravilna.

 

Čas nam je vsem pokazal!

 

 

Zdeněk Sýkora, Šedá struktura 

 

 

Sýkora je bil rojen leta 1920, tako da je bil že v zrelih umetniških letih, ko je nastopilo hipijevsko gibanje, zato se mu ni bilo potrebno neposredno vključiti v bitko za radikalno osvboditev duha, da o telesu ne govorimo. Že na začetku šestdesetih let se je zavestno odločil, da bo postal računalnik njegovo orodje za proizvodnjo umetnosti. Računalnik je bil v prvem obdobju le funkcionalno orodje. Z njim je bilo veliko lažje izračunati vizualne odnose med zastavljenimi geometričnimi elementi.

 

Povod za uvajanje računalnika v umetnost: v tistem času se je Zdeněk Sýkora srečal s svojim nekdanjim gimnazijskim sošolcem, ki je imel dostop do prvega računalnika v šolskem sistemu Češkoslovaške, podobno kot Edvard Zajec z inženirjem Hmeljakom. Ne pozabimo, računalniki so bili v tistem času popolnoma pod nadzorom države. Računalniki so igrali v tedanji romaneskni literaturi vlogo negativna utopije, sliko nesvobode.

 

Ne morete si predstavljati, koliko nasprotnikov so imeli računalniški umetniki na svetovnem umetniškem prizorišču. Tudi konceptualistom ni bilo preprosto, toda navkljub vsemu so relativno hitro vstopili v galerijski sistem. Po vsej verjetnosti zaradi muzealične izkušnje z dadističnimi objekti, ki so bili takrat že vključeni v umetnostni trg. 

 

Digresija: Tudi na Slovenskem se je konceptualizem zelo hitro vključil v galerijski sistem. Hipijevsko-konceptualistična umetnost je bila kmalu po nastanku vključena v galerijski sistem na najvišji ravni. Za to je bil najbolj zaslužen direktor Moderne galerije Zoran Kržišnik. Ne pozabite, da je zastavo Republike Slovenije oblikoval hipij, konceptualist, neoavantgardist Ohojevec - briljantni Marko Pogačnik. Konec digresije. 

 

Resnične težave pa so imeli, popolnoma nepričakovano, ravno računalniški umetniki, ki so dobili relevantno potrditev šele leta 1979, z nastopom festivala Ars Electornica. Kaj se je šele dogajalo v muzealičnih kuratorijih sovjetske Češkoslovaške. Strastno in neprikrito je svet kuratorjev zavračal povezavo umetnosti z računalniško inteligenco. Neverjetno, koliko negativnih strasti znajo vnesti antagonisti avantgaristov proti eksperimentalni umetnosti.

 

Če povzamem v enem stavku Sýkorovo računalniško umetnost: raziskoval je kombinatorične položaje osnovnih geometrijskih oblik! Sýkorjeve slike so v vseh razvojnih obdobjih odražale kinetičen, dinamičen svet umetniških prizadevanj, da bi lahko mi ostali razumeli svojo potrebo po vzorčenju, predvsem njihovo generiranje. Sýkora je konec petdesetih let začel raziskovati abstraktne geometrične oblike, ki jih je čez dobro desetletje že intenzivno računalniško procesiral. S tem je popolnoma redefiniral kinetiko geometričnih oblik.

 

 

Zdenek in Lenka Sýkora leta 2001.

 

 

Rad se ponavljam: Zdeněk Sýkora je bil prvi umetnik na svetu, ki je uporabil računalnik za preračunajvanje svojih umetniških oblik (Siva struktury, siva struktura, 1963). V svoji zadnji morfološki fazi se je v celoti posvetil manj utilitarni vizualni logiki. Razvijal in posvečal se je vprašanju črte in naključju, ki se nahaja v izrisu linije. Njegova računalniška racionalistična doslednost se je z raziskavo črt spremenila v svet mentalnih pokrajin. Obe fazi pa povezuje naključje, ki je usmerjeno v vse možne smeri.

 

Osrednja življenjska raziskava Zdeněka Sýkore je bila usmerjena v geometrično abstrakcijo, v fenomen vzorčnih struktur. Mogoče bi moral bolj poudariti pomen njegovih geometričenih abstraktov, napisanih z veliko začetnico: Struktur. To pa samo zato, da bi poudaril njihov pomen. Kompleksne Stukture so bile tiste, ki so potrebovale umetno inteligenco, da so lahko hitreje preračunale svoje geometrične mutacije. Frekvenčno oblikovane Strukture danes lahko vidimo v Pragi na prezračevalnem stolpu tunela Letna. Na stolpu vidimo natančno pozicioniranje in matematično izračunano kinetiko, rotacije geometričnih izhodiščnih oblik. V umetnosti so stilni svetovi zapleteni. Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno. Včasih pa se ideje prepletejo z isto metodo. Sýkorine Strukture temeljijo na sistemu, ki določa pravila za združevanje elementov v enotno sliko sveta, v računalniško generirano sliko sveta. Ravno z računalniško umetnostjo se je spet pokazala fantastična potreba in nujnost po teoretski refleksiji. Ravno zato je tako pomembno delo Jirija Valocha, ki je kot naslednja umetniška generacija še ne dvaindvajsetleten širil konceptualizacijo računalniške umetnosti Zdeněka Sýkore. Kot ne bi bilo veličastja historične umetniške avnatgarde brez Viktorja Šklovskega, tako ne bi bilo računalniške umetnosti brez začetnih teoretskih impulzov Jirija Valocha. Vsa umetnost dvajsetega stoletja biva v umu. Računalniška umetnost je izhajala že na samem začetku iz ontološke potrebe po konceptualiziranju umetnine.

 

Kusodinja Ivana Janković je izgovorila pomembno misel: Tako konceptualna umetnost kot računalniška uporabljata za svojo realizacijo navodilo za izvedbo procesa. Potrebujeta zaporedje operacij za izdelavo umetnine. Potrebujeta algoritem dela! Bolj se ne bi mogel strinjati!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
2
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.010
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.572
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.139
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.038
05/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.980
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.990
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.327
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.267
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.269
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.187