Komentar

Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije

Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu. Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v svetu, bolj pronicljivi analitiki pa lahko iz njih razberejo mnogo več. Nekdanja britanska kolonija Hong Kong se je izognila burnim revolucijam in bojem za osvobajanje. Na nek način že 130 let živi svojo evolucijo, brez revolucionarnih vrenj in trenj. Zdaj je komunistična Kitajska prekršila status quo in sprožila silovite odzive. Prebivalstvo Hong Konga se zavezema za ohranitev obstoječega statusa in si celo želi nazaj pod britansko kroni, pojavljajo se tudi zagovorniki neodvisnosti.

07.07.2019 11:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Hong Kong   Kitajska   kolonija   Angleži   revolucija   evolucija   komunistična partija

Ali so kolonije napredovale po tem, ko so se osvobodile izpod "kolonialnega jarma"? Vzemimo na primer Afriko. Odgovor, če je iskren, najbrž ni po volji establishmentu, ki se napaja iz t.i. politične korektnosti.

Hong Kong je bil 100 let angleška kolonija. To je postal v času krutega kapitalizma in še hujšega kolonializma. Danes je svet nasičen z obtožbami kapitalizma in tudi kolonializma. Priča smo bili socialnim in socialističnim revolucijam. Priča smo bili osvobajanju kolonij. Pri obojem je bila Slovenija na strani revolucionarjev in tudi osvoboditeljev kolonij. Dopovedovali so nam, da smo na pravi strani. Svet misli, da je bil kapitalizem krut, izkoriščevalski in da so upori proti kapitalizmu upravičeni.

 

Tudi o kolonializmu ni slišati nič dobrega. Ta je še boj osovražen kot kapitalizem. Oba zla, ki sta teptala človeštvo, počasi izginjata in nekako udomačilo se je mišljenje, da je prav tako. Prav Hong Kong pa postavlja na glavo vse, kar smo dojemali in dojeli kot edino resnico. Hongkong je bil nekoč angleška kolonija. Kolonija je postal v času, ko je angleški imperij obvladoval večino sveta in ko je vladal kruti kapitalizem. Prav v času, ko je Hong Kong postal kolonija, so se začeli pojavljati prvi upori proti kapitalizmu. Delavski razred je postavil svoje zahteve po osemurnem delavniku, po letnem dopustu, regresu in mnogočem, kar je danes samoumevno.

 

O uporih v kolonijah in zahtevah po osvoboditvi je sicer manj znanega, bolj znane so imperialistične vojne, ki so dosegle vrhunec v obeh svetovnih vojnah. Po drugi svetovni vojni so se kolonije v  glavnem osvobodile in imperiji so razpadli. Potem, ko je angleški imperij že popolnoma razpadel, je ostal Hongkong.

 

Hongkong tudi ni doživel socialistične revolucije, skozi kakršno je šla Kitajska. Namesto revolucije tako v osvobajanju izpod kolonialnega suženjstva kot tudi socialistične revolucije so Angleži po preteku stotih let, kolikor je določila pogodba, Hong Kong predali Kitajcem. Prebivalci Hong Konga praktično niso bili partner pri predaji. Angleži so jih morali prepustiti Kitajski.

 

Na ta način so po našem pojmovanju doživeli dvojno svobodo. Osvobodili so se kolonialistov in prišli v socialistično državo, ki je doživela revolucijo in kjer je revolucija terjala na milijone žrtev. Sedaj je Kitajska socialistična republika. V njej vlada komunistična partija. Takole na hitro lahko rečemo, da je Hong Kong doživel dvojo srečo. Otresel se je kolonialnega jarma in kapitalizma. In sedaj nastopi tisto, kar je zanimivo.

 

Ves svet trdi, da je kolonializem svet pahnil v pogubo, da je zavrl razvoj podjarmljenih narodov, ki se nikakor ne morejo otresti zaostalosti in capljajo za razvitim svetom. Prav tako trdno je prepričanje, da so socialistične revolucije pozitivne in se je prav po zaslugi prve, tj. Oktobrske, svet spremenil, sociala je dobila zagon in sedaj svet živi bistveno bolje, kot bi živel brez revolucije leta 1917.

 

Prav Hong Kong pa vse to negira. Postavlja na glavo teorijo, da se svet lahko spreminja z revolucijami.

 

Prebivalci Hong Konga protestirajo v strahu, da jih bo velika Kitajska pohrustala in jih sicer svobodne podjarmila in spravila pod socialistični dežnik nedemokracije. Če pozorno opazujemo primer Hong Konga, vidimo razliko med evolucijo in revolucijo. Hong Kong se je po zaslugi kolonialnega statusa izognil revoluciji. Izognil se je tudi bojem za osvoboditev izpod kolonialnega jarma. Kot kolonija je sprejel angleško omiko in kulturo. Nekoliko sicer pokitajčeno, a vseeno. Kolikor je znano, se danes prebivalci Hong Konga zavzemajo za demokracijo evropskega kova, za pravno državo, skratka za odnose, kakršni veljajo v evropski kulturi.

 

Hongkong je resda majhen, a vseeno poučen vzorec, ki kaže, da revolucije niso nuje za spreminjanje sveta, da zadostuje navadna evolucija. Tukaj se odpira več vprašanj, na katera bo prej ali slej potrebno odgovoriti.

 

Prvo je prav gotovo vprašanje, ali je bila Oktobrska revolucija upravičena in ali je res prinesla napredek človeštvu? Ne smemo pozabiti, da je ravno boljševiški prevrat z revolucijami, ki jih je vzpodbudil in podpiral, povzročil nadaljnjih 100 milijonov žrtev, kar je znatno več kot obe svetovni vojni. Ne smemo pozabiti tudi na razdejanja, ki so jih revolucije povzročile. Tudi Slovenci smo doživeli eno leta 1945. Rane še sedaj niso zaceljene.

 

Vprašanje je tudi, ali so kolonije napredovale po tem, ko so se osvobodile. Vzemimo na primer Afriko. Odgovor, če je iskren, najbrž ni po volji establishmentu, ki se napaja iz t.i. politične korektnosti. Bivše kolonije, če smo maksimalno politično korektni, se z redkimi izjamami razvijajo neprimerno počasneje kot razviti svet, ki se v glavnem ne napaja več iz izkoriščanja nekdanjih kolonij.

 

Gre za pomembna vprašanja, saj je svet na prelomnici. Ali bo zašel v novi krog revolucij, ali pa si bo malo oddahnil in se prepustil evoluciji. Ta je počasnejša, a dosega enake cilje, vendar brez konfliktov in zlasti brez žrtev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
4
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,391
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,374
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,863
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,041
05/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,495
06/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,304
07/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,568
08/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 934
09/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,096
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,013