Komentar

Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije

Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu. Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v svetu, bolj pronicljivi analitiki pa lahko iz njih razberejo mnogo več. Nekdanja britanska kolonija Hong Kong se je izognila burnim revolucijam in bojem za osvobajanje. Na nek način že 130 let živi svojo evolucijo, brez revolucionarnih vrenj in trenj. Zdaj je komunistična Kitajska prekršila status quo in sprožila silovite odzive. Prebivalstvo Hong Konga se zavezema za ohranitev obstoječega statusa in si celo želi nazaj pod britansko kroni, pojavljajo se tudi zagovorniki neodvisnosti.

07.07.2019 11:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Hong Kong   Kitajska   kolonija   Angleži   revolucija   evolucija   komunistična partija

Ali so kolonije napredovale po tem, ko so se osvobodile izpod "kolonialnega jarma"? Vzemimo na primer Afriko. Odgovor, če je iskren, najbrž ni po volji establishmentu, ki se napaja iz t.i. politične korektnosti.

Hong Kong je bil 100 let angleška kolonija. To je postal v času krutega kapitalizma in še hujšega kolonializma. Danes je svet nasičen z obtožbami kapitalizma in tudi kolonializma. Priča smo bili socialnim in socialističnim revolucijam. Priča smo bili osvobajanju kolonij. Pri obojem je bila Slovenija na strani revolucionarjev in tudi osvoboditeljev kolonij. Dopovedovali so nam, da smo na pravi strani. Svet misli, da je bil kapitalizem krut, izkoriščevalski in da so upori proti kapitalizmu upravičeni.

 

Tudi o kolonializmu ni slišati nič dobrega. Ta je še boj osovražen kot kapitalizem. Oba zla, ki sta teptala človeštvo, počasi izginjata in nekako udomačilo se je mišljenje, da je prav tako. Prav Hong Kong pa postavlja na glavo vse, kar smo dojemali in dojeli kot edino resnico. Hongkong je bil nekoč angleška kolonija. Kolonija je postal v času, ko je angleški imperij obvladoval večino sveta in ko je vladal kruti kapitalizem. Prav v času, ko je Hong Kong postal kolonija, so se začeli pojavljati prvi upori proti kapitalizmu. Delavski razred je postavil svoje zahteve po osemurnem delavniku, po letnem dopustu, regresu in mnogočem, kar je danes samoumevno.

 

O uporih v kolonijah in zahtevah po osvoboditvi je sicer manj znanega, bolj znane so imperialistične vojne, ki so dosegle vrhunec v obeh svetovnih vojnah. Po drugi svetovni vojni so se kolonije v  glavnem osvobodile in imperiji so razpadli. Potem, ko je angleški imperij že popolnoma razpadel, je ostal Hongkong.

 

Hongkong tudi ni doživel socialistične revolucije, skozi kakršno je šla Kitajska. Namesto revolucije tako v osvobajanju izpod kolonialnega suženjstva kot tudi socialistične revolucije so Angleži po preteku stotih let, kolikor je določila pogodba, Hong Kong predali Kitajcem. Prebivalci Hong Konga praktično niso bili partner pri predaji. Angleži so jih morali prepustiti Kitajski.

 

Na ta način so po našem pojmovanju doživeli dvojno svobodo. Osvobodili so se kolonialistov in prišli v socialistično državo, ki je doživela revolucijo in kjer je revolucija terjala na milijone žrtev. Sedaj je Kitajska socialistična republika. V njej vlada komunistična partija. Takole na hitro lahko rečemo, da je Hong Kong doživel dvojo srečo. Otresel se je kolonialnega jarma in kapitalizma. In sedaj nastopi tisto, kar je zanimivo.

 

Ves svet trdi, da je kolonializem svet pahnil v pogubo, da je zavrl razvoj podjarmljenih narodov, ki se nikakor ne morejo otresti zaostalosti in capljajo za razvitim svetom. Prav tako trdno je prepričanje, da so socialistične revolucije pozitivne in se je prav po zaslugi prve, tj. Oktobrske, svet spremenil, sociala je dobila zagon in sedaj svet živi bistveno bolje, kot bi živel brez revolucije leta 1917.

 

Prav Hong Kong pa vse to negira. Postavlja na glavo teorijo, da se svet lahko spreminja z revolucijami.

 

Prebivalci Hong Konga protestirajo v strahu, da jih bo velika Kitajska pohrustala in jih sicer svobodne podjarmila in spravila pod socialistični dežnik nedemokracije. Če pozorno opazujemo primer Hong Konga, vidimo razliko med evolucijo in revolucijo. Hong Kong se je po zaslugi kolonialnega statusa izognil revoluciji. Izognil se je tudi bojem za osvoboditev izpod kolonialnega jarma. Kot kolonija je sprejel angleško omiko in kulturo. Nekoliko sicer pokitajčeno, a vseeno. Kolikor je znano, se danes prebivalci Hong Konga zavzemajo za demokracijo evropskega kova, za pravno državo, skratka za odnose, kakršni veljajo v evropski kulturi.

 

Hongkong je resda majhen, a vseeno poučen vzorec, ki kaže, da revolucije niso nuje za spreminjanje sveta, da zadostuje navadna evolucija. Tukaj se odpira več vprašanj, na katera bo prej ali slej potrebno odgovoriti.

 

Prvo je prav gotovo vprašanje, ali je bila Oktobrska revolucija upravičena in ali je res prinesla napredek človeštvu? Ne smemo pozabiti, da je ravno boljševiški prevrat z revolucijami, ki jih je vzpodbudil in podpiral, povzročil nadaljnjih 100 milijonov žrtev, kar je znatno več kot obe svetovni vojni. Ne smemo pozabiti tudi na razdejanja, ki so jih revolucije povzročile. Tudi Slovenci smo doživeli eno leta 1945. Rane še sedaj niso zaceljene.

 

Vprašanje je tudi, ali so kolonije napredovale po tem, ko so se osvobodile. Vzemimo na primer Afriko. Odgovor, če je iskren, najbrž ni po volji establishmentu, ki se napaja iz t.i. politične korektnosti. Bivše kolonije, če smo maksimalno politično korektni, se z redkimi izjamami razvijajo neprimerno počasneje kot razviti svet, ki se v glavnem ne napaja več iz izkoriščanja nekdanjih kolonij.

 

Gre za pomembna vprašanja, saj je svet na prelomnici. Ali bo zašel v novi krog revolucij, ali pa si bo malo oddahnil in se prepustil evoluciji. Ta je počasnejša, a dosega enake cilje, vendar brez konfliktov in zlasti brez žrtev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
12
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.037
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.667
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.341
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.555
05/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.789
06/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.503
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.859
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.239
09/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.087
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.146