Komentar

Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije

Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu. Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v svetu, bolj pronicljivi analitiki pa lahko iz njih razberejo mnogo več. Nekdanja britanska kolonija Hong Kong se je izognila burnim revolucijam in bojem za osvobajanje. Na nek način že 130 let živi svojo evolucijo, brez revolucionarnih vrenj in trenj. Zdaj je komunistična Kitajska prekršila status quo in sprožila silovite odzive. Prebivalstvo Hong Konga se zavezema za ohranitev obstoječega statusa in si celo želi nazaj pod britansko kroni, pojavljajo se tudi zagovorniki neodvisnosti.

07.07.2019 11:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Hong Kong   Kitajska   kolonija   Angleži   revolucija   evolucija   komunistična partija

Ali so kolonije napredovale po tem, ko so se osvobodile izpod "kolonialnega jarma"? Vzemimo na primer Afriko. Odgovor, če je iskren, najbrž ni po volji establishmentu, ki se napaja iz t.i. politične korektnosti.

Hong Kong je bil 100 let angleška kolonija. To je postal v času krutega kapitalizma in še hujšega kolonializma. Danes je svet nasičen z obtožbami kapitalizma in tudi kolonializma. Priča smo bili socialnim in socialističnim revolucijam. Priča smo bili osvobajanju kolonij. Pri obojem je bila Slovenija na strani revolucionarjev in tudi osvoboditeljev kolonij. Dopovedovali so nam, da smo na pravi strani. Svet misli, da je bil kapitalizem krut, izkoriščevalski in da so upori proti kapitalizmu upravičeni.

 

Tudi o kolonializmu ni slišati nič dobrega. Ta je še boj osovražen kot kapitalizem. Oba zla, ki sta teptala človeštvo, počasi izginjata in nekako udomačilo se je mišljenje, da je prav tako. Prav Hong Kong pa postavlja na glavo vse, kar smo dojemali in dojeli kot edino resnico. Hongkong je bil nekoč angleška kolonija. Kolonija je postal v času, ko je angleški imperij obvladoval večino sveta in ko je vladal kruti kapitalizem. Prav v času, ko je Hong Kong postal kolonija, so se začeli pojavljati prvi upori proti kapitalizmu. Delavski razred je postavil svoje zahteve po osemurnem delavniku, po letnem dopustu, regresu in mnogočem, kar je danes samoumevno.

 

O uporih v kolonijah in zahtevah po osvoboditvi je sicer manj znanega, bolj znane so imperialistične vojne, ki so dosegle vrhunec v obeh svetovnih vojnah. Po drugi svetovni vojni so se kolonije v  glavnem osvobodile in imperiji so razpadli. Potem, ko je angleški imperij že popolnoma razpadel, je ostal Hongkong.

 

Hongkong tudi ni doživel socialistične revolucije, skozi kakršno je šla Kitajska. Namesto revolucije tako v osvobajanju izpod kolonialnega suženjstva kot tudi socialistične revolucije so Angleži po preteku stotih let, kolikor je določila pogodba, Hong Kong predali Kitajcem. Prebivalci Hong Konga praktično niso bili partner pri predaji. Angleži so jih morali prepustiti Kitajski.

 

Na ta način so po našem pojmovanju doživeli dvojno svobodo. Osvobodili so se kolonialistov in prišli v socialistično državo, ki je doživela revolucijo in kjer je revolucija terjala na milijone žrtev. Sedaj je Kitajska socialistična republika. V njej vlada komunistična partija. Takole na hitro lahko rečemo, da je Hong Kong doživel dvojo srečo. Otresel se je kolonialnega jarma in kapitalizma. In sedaj nastopi tisto, kar je zanimivo.

 

Ves svet trdi, da je kolonializem svet pahnil v pogubo, da je zavrl razvoj podjarmljenih narodov, ki se nikakor ne morejo otresti zaostalosti in capljajo za razvitim svetom. Prav tako trdno je prepričanje, da so socialistične revolucije pozitivne in se je prav po zaslugi prve, tj. Oktobrske, svet spremenil, sociala je dobila zagon in sedaj svet živi bistveno bolje, kot bi živel brez revolucije leta 1917.

 

Prav Hong Kong pa vse to negira. Postavlja na glavo teorijo, da se svet lahko spreminja z revolucijami.

 

Prebivalci Hong Konga protestirajo v strahu, da jih bo velika Kitajska pohrustala in jih sicer svobodne podjarmila in spravila pod socialistični dežnik nedemokracije. Če pozorno opazujemo primer Hong Konga, vidimo razliko med evolucijo in revolucijo. Hong Kong se je po zaslugi kolonialnega statusa izognil revoluciji. Izognil se je tudi bojem za osvoboditev izpod kolonialnega jarma. Kot kolonija je sprejel angleško omiko in kulturo. Nekoliko sicer pokitajčeno, a vseeno. Kolikor je znano, se danes prebivalci Hong Konga zavzemajo za demokracijo evropskega kova, za pravno državo, skratka za odnose, kakršni veljajo v evropski kulturi.

 

Hongkong je resda majhen, a vseeno poučen vzorec, ki kaže, da revolucije niso nuje za spreminjanje sveta, da zadostuje navadna evolucija. Tukaj se odpira več vprašanj, na katera bo prej ali slej potrebno odgovoriti.

 

Prvo je prav gotovo vprašanje, ali je bila Oktobrska revolucija upravičena in ali je res prinesla napredek človeštvu? Ne smemo pozabiti, da je ravno boljševiški prevrat z revolucijami, ki jih je vzpodbudil in podpiral, povzročil nadaljnjih 100 milijonov žrtev, kar je znatno več kot obe svetovni vojni. Ne smemo pozabiti tudi na razdejanja, ki so jih revolucije povzročile. Tudi Slovenci smo doživeli eno leta 1945. Rane še sedaj niso zaceljene.

 

Vprašanje je tudi, ali so kolonije napredovale po tem, ko so se osvobodile. Vzemimo na primer Afriko. Odgovor, če je iskren, najbrž ni po volji establishmentu, ki se napaja iz t.i. politične korektnosti. Bivše kolonije, če smo maksimalno politično korektni, se z redkimi izjamami razvijajo neprimerno počasneje kot razviti svet, ki se v glavnem ne napaja več iz izkoriščanja nekdanjih kolonij.

 

Gre za pomembna vprašanja, saj je svet na prelomnici. Ali bo zašel v novi krog revolucij, ali pa si bo malo oddahnil in se prepustil evoluciji. Ta je počasnejša, a dosega enake cilje, vendar brez konfliktov in zlasti brez žrtev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,162
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,426
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,578
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,261
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,041
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,153
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,108
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 889
10/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,976