Igor Lukšič, profesor na FDV, nekdanji predsednik socialnih demokratov in bivši minister za šolstvo, na tviterju o zadnjem modnem kriku med vladnimi politiki, ki je naletelo na zelo mešane odzive v javnosti - pranje slovenskega umazanega perila pred tujo javnostjo. Začelo se je z Zgago in njegovimi absurdnimi obtožbami, kar je dobilo močan pospešek v vladnih "mnenjih", ki se pošiljajo na različne evropske inštitucije. 

Profesor Marko Noč, kardiolog in vodja strokovne zdravniške skupine, je na torkovi vladni konferenci za medije ocenil "prvo etapo" boja z novim koronavirusom, v kateri jo je Slovenija očitno izjemno dobro odnesla. Toda boja še ni konec, saj se pričakuje t.i. drugi val, kjer bo, je povedal dr. Noč, ključ do uspeha v tem, da pravočasno odkrijemo ponovno širjenje virusa in državo spet ustavimo: "Le na ta način naše intenzivne enote ne bodo pokleknile."

Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist, na tviterju o fenomenu, ki je pri nas precej razširjen: in sicer, da mora o vsem odločati država in imeti odgovore na vsa vprašanja. Muzeji in knjižnice so bili zaprti dolge tedne, ko so imeli njihovi direktorji na pretek časa in so lahko v miru razmišljali tudi o tistem veselem dnevu, ko bodo lahko spet odprli svoja vrata z obiskovalce oziroma bralce. Poudarek je na "lahko", vlada jim ni nič ukazala. Z odprtjem lahko mirno počakajo tudi do ponedeljka. Morda jim bi morala mamica vlada to posebej povedati?

Jan Zobec, vrhovni sodnik in bivši ustavni sodnik, v kolumni na Siolu o posledicah zadnje odločitve ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih šol, ki je z večino glasov ugotovilo, da ni protiustavno, če država ne financira v celoti dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja vsem osnovnošolcem. Doslej je veljalo naivno, laično prepričanje, da enakost pred zakonom pomeni to, da je država dolžna enako financirati osnovno šolanje vseh malčkov. Toda ustavno sodišče ima vedno prav. Tudi tedaj ko se morda moti.

Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister iz vrst LDS in aktualni vodja posebne vladne posvetovalne skupine, o tem, kako zmedena je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) glede pandemije Covid-19. Zaradi kontradiktornih izjav in priporočil vodilnih WHO že kar nekaj držav razmišlja, da bi protestno izstopilo iz organizacije, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, ali pa vsaj prenehalo plačevati članarino. Slovenija, denimo, vsako leto WHO nameni okoli 330.000 evrov. Najpogostejše kritike na račun WHO so povezane s klientelizmom, negativno kadrovsko selekcijo in togim sistemom kvot, s katerimi naj bi rešili vprašanje enakopravnosti različnih ras ...

Kristalina Georgieva, generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), o vsej resnosti razmer, ki so nastale zaradi epidemije koronavirusa. "Še nikoli v zgodovini IMF nismo bili priča ustavitvi svetovnega gospodarstva", je povedala je dejala Georgieva, ki jo skrbijo posledice za svetovno ekonomijo. Doslej je za pomoč zaprosila že polovica držav sveta, kar kaže na strahotne razsežnosti globalne ekonomske krize, ki očitno prihaja in ki se lahko primerja samo še z zloglasnim letom 1929. Pri nas ne glede vsa dejstva še živijo junaki - zlasti kruhoborci, ki gravitirajo okoli stranke Levica -, ki so prepričani, da je nova recesija le kapitalistični trik. 

Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, na vladni tiskovni konferenci o razlogih za uveljevitev odloka, s katerim se državljanom gibanje omejuje na občino stalnega oziroma začasnega prebivališča. Lepo vreme je namreč za konec tedna v turistična središča privabilo številne obiskovalce od drugod, zato so zlasti na Obali in na Bledu domačini z grozo opazovali "invazijo" obiskovalcev iz drugih delov Slovenije, ki so se obnašali tako, kot da ne živimo v izrednih razmerah zaradi epidemije koronavirusa. Njim se lahko zahvalimo za uveljavitev strožjih ukrepov, ki se tičejo svobode gibanja.

Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu, na tiskovni konferenci o tem, kako se možnosti za kolikor toliko normalno vračanje slovenskih državljanov iz tujine zmanjšujejo iz ure in ure. Najbolj drastične ukrepe sprejemajo nekatere južnoameriške države, od koder Evropejce dobesedno izganjajo iz države z ultimati. Šter je povedal, da se razmere v večjem delu sveta znatno poslabšujejo in da se letalske povezave ukinjajo, države se zatekajo v avtarkijo. "Tega ne moremo spremeniti na ukaz v trenutku. Stanje se bo izboljševalo zelo postopoma", je dejal Šter, ki podobno kot še marsikdo ocenjuje, da takšno svobodno popotovanje po svetu, kot smo ga bili vajeni še konec lanskega leta, težko znova doseči. Verjetno bo trajalo več let ...

Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja, je ob neformalnem obisku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v teh izrednih razmerah zaradi epidemije koronavirusa pozval vse kupce, naj sledijo vladnim ukrepom ter usmeritvam Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čizmićeva izjava je pomembna tudi zato, ker se veliko ljudi še vedno ne zaveda resnosti razmer in obiskuje trgovine kot da ne bi bili sredi najhujše epidemije.

Dejan Steinbuch, odgovorni urednik portala+ na tviterju o očitnem olajšanju Marjana Šarca, da je v petek zvečer lahko posle predal svojemu nasledniku Janezu Janši. Breme odgovornosti za spopad s koronavirusom je donedavni predsednik vlade težko prenašal in ni skrival želje, da bi se ga čim prej znebil.

Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik, strokovnjak za kazensko pravo in predavatelj, na tviterju o najnovejših trendih na slovenskih sodiščih, kjer so obdolženci že ugotovili, kako izkoristiti nastale razmere v svojo korist.  

Sebastian Kurz, avstrijski kancler, o razmerah na grško-turški meji, kjer se je nabralo na tisoče ekonomskih migrantov, ki jih je turški predsednik Erdogan - podobno kot jeseni 2015 - nagnal proti Evropski uniji, da bi jo destabiliziral. Kurz je opozoril tudi na to, da se na schengenski meji med Grčijo in Turčijo v resnici brani ideja Evrope brez meja. "Če zunanje meje EU ne bodo delovale, potem je Evropa brez meja zgodovina", je dejal avstrijski kancler.

Ivan Simič, davčni svetovalec, odgovorni urednik revije Denar, nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, na tviterju o napovedi, da bo v petek v Ljubljani protest proti "koaliciji sovraštva", ki ga bodo pripravili nekateri nevladniki, anarhisti, levičarski aktivisti in očitno tudi uredništvo tednika Mladina. Pod sloganom "Vsi na ulico! Vsi pred SMC! Vsi pred DeSUS" želijo še pred odločanjem o bodoči koaliciji ustvariti pritisk z ulice, zagotovo ne bodo manjkale niti grožnje in psovke. Ko gre za levičarske proteste, je namreč dovoljeno več kot za običajne smrtnike, torej tudi (verbalno) nasilje. Če bi se podobno obnašali desničarski aktivisti, bi bilo že pol države v zraku, vrstili bi se pozivi k prepovedi zborovanja "fašistov".

Tea Šentjurc, novinarka POP TV, na tviterju odzivih na izjavo Ane Soklič, letošnje zmagovalke izbora za evrovizijsko popevko EMA, ki kažejo na to, kako ima določen del Slovecev še vedno hude težave z versko toleranco, še posebej če gre za krščanstvo. 

Zdravko Počivalšek, gospodarski minister Šarčeve vlade v odstopu in predsednik SMC, na tviterju o tem, da ni še vse izgubljeno, ko gre za sestavljanje nove vlade. Ne glede na silne pritiske "zdravih sil", medijske napade, javne pozive, uporabo posebnih metod in sredstev je Počivalšek, ki so ga nekoč podcenjujoče klicali Bademeister, v zadnjih tednih pozitivno presenetil, saj je večkrat dokazal, da je za razliko od svojega predhodnika na čelu stranke v resnici liberalec in da daje prednost vsebini pred ideološkimi floskulami. Zdravko Počivalšek je že danes, ko smo šele februarja, resen kandidat za politika leta.

Marjan Šarec, nekdanji komik in premier, je v pogovoru za oddajo Politično na TV Slovenija tako iskreno povedal, kako si predstavlja politiko in bodočo koalicijo. Toda tu se je ujel v lastno zanko: s kom misli skleniti koalicijo po naslednjih volitvah, če pa zdaj pravi, da se je z bivšimi koalicijskimi partnerji razšel, ker v "konstelaciji" z njimi ni bilo rezultatov? Torej po naslednjih volitvah Šarec ne misli v koalicijo z DeSUS, SAB, SMC in SD, ampak očitno z Levico? Morda to pojasnjuje njegovo prijaznost do gospodov Mihe Kordiša in Luke Mesca, ki bi bila zagotovo oba sijajna ministra v Šarčevi naslednji vladni "konstelaciji". Gospod Kordiš za obrambo (bajoneti) ali celo zdravje (alkohol, gandža), Mesec pa kaj bolj salonskega, denimo delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ...

Marijan Dović, literarni zgodovinar, teoretik in profesor na novogoriški univerzi na portalu MMC o kultu Franceta Prešerna, ki je po letu 1900 na Slovenskem pridobil status svetnika. S Prešernom se začnejo seznanjati že malčki v vrtcu, "indoktrinacija" s pesnikom, ki ga slikamo zgolj v pozitivni luču, pa se nadaljuje takorekoč skozi ves izobraževalni ciklus.

Edvard Kadič, strokovnjak za komuniciranje in javno nastopanje, je na tviterju ošvrknil Roberta Šumija, izbranega kandidata za novega šefa Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Šumija naj bi predsednik republike Borut Pahor vsak čas imenoval za predsednika KPK, užival naj bi tudi zaupanje priznanega mednarodnega strokovnjaka za korupcijo Draga Kosa. To, da se je Šumija zaradi bledega javnega nastopa oprijel vzdevek Mimoza, je v vsej zgodbi še najmanj pomembno. V ozadju so (bili) namreč ponovno - višji interesi.