Komentar

Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev

O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na Balkanu spopadajo takorekoč vse svetovne velesile, jo bo še težje uresničevati. Podobno velja za delokrog komisarja za širitev, za katerega naj bi se resno potegovala Slovenija. Potrebno bo vsekakor več iznajdljivosti in odločnosti. To seveda pomeni tudi večjo izpostavljenost in s tem tveganje. Na kar pa Slovenci po osamosvojitvi ne pristajamo radi.

18.07.2019 05:15
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   diplomacija   Zahodni Balkan   širitev   Evropska komisija   Rusija   ZDA   Kitajska   Srbija   Kosovo

Foto: Flickr

Postavlja se celo vprašanje, ali bo do naslednje širitve EU na jugovzhod sploh prišlo v doglednem času. Nobena skrivnost ni, da so do tega močno zadržane Francija, Nizozemska in Danska. Navdušena ni niti Nemčija.

Prizadevanja za vključitev preostalih držav na območju bivše jugoslovanske federacije in Albanije v evroatlantske integracije je že dolgo stalnica slovenske zunanje politike. Slovenija je sedaj izrazila tudi interes za položaj komisarja za širitev v novi sestavi Evropske komisije. V interesu Republike Slovenije je nedvomno, da v naši jugovzhodni soseščini dokončno zavladata stabilnost in gospodarski razvoj. To bi moral biti po logiki stvari tudi interes drugih držav članic evroatlantske skupnosti. Za enkrat še velja, da je omenjene cilje najlažje - ali pa sploh mogoče - doseči le z vključitvijo vseh držav Zahodnega Balkana, kot to regijo pogosto imenujemo, v omenjeno skupnost. Vendar sedaj stvari niso več tako jasne in enostavne kot pred desetletji, ko sta se porodila omenjeno prepričanje in politika širitve EU in Nata na Balkanski polotok.

 

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je nekako veljalo, da je hitrost vključevanja nekdanjih socialističnih držav srednje, vzhodne in tudi jugovzhodne Evrope v Nato in EU odvisna predvsem od sposobnosti držav kandidatk, da opravijo ustrezne reforme in zadovoljijo osnovne standarde članstva. Pri tem so bile deležne ne samo spodbudnih besed držav zahodne Evrope in ZDA, ampak tudi konkretne vsestranske pomoči. Rusija je bila po propadu Sovjetske zveze zaposlena sama s seboj in tako bolj pasivna opazovalka omenjenih procesov. Kitajska je bila daleč in orientirana na svoj notranji razvoj in kvečjemu na dogajanje ob svojih mejah. Skratka, ob predpostavki, da Zahodu razmeroma hitro uspe spraviti zahodno-balkanske narode, se je zdela omenjena naloga naše zunanje politike relativno lahka in neproblematična. Z ozirom na naše poznavanje regije je bila dobrodošlo dopolnjevanje prizadevanj Zahoda.

 

 

 

 

Naša država pa se danes v uresničevanju svoje politike podpore evroatlantskim ambicijam preostalih delov nekdanje skupne države in Albanije srečuje z bistveno spremenjenimi razmerami. V nekaterih delih Zahodnega Balkana se je med tem navdušenje nad evroatlantskimi integracijami iz več razlogov nekoliko ohladilo in članstvo postalo manj privlačno. Ne samo zaradi zahtevanih reform, ki pomenijo slovo starim praksam. "Balkanska posla" smo jih pogosto imenovali. Notranje težave EU, težave z njeno kredibilnostjo in tudi razkorak med starimi in novimi članicami so prispevale svoje. Ohladila se je tudi pripravljenost držav EU, da po hitrem postopku sprejmejo medse nekdanje socialistične države na vzhodnem in jugovzhodnem obrobju. Ne nazadnje zaradi prezaposlenosti z brexitom in porasta populistov na lastnih tleh. Postavlja se celo vprašanje, ali bo do naslednje širitve EU na jugovzhod sploh prišlo v doglednem času. Nobena skrivnost ni, da so do tega močno zadržane Francija, Nizozemska in Danska. Navdušena ni niti Nemčija. Vprašanje je tudi, ali ji bo naklonjen Španec Josep Borell, kandidat za novega visokega predstavnika EU za zunanjo politiko. Ne gre pozabiti tudi na skorajšnji odhod Velike Britanije iz EU. Britanci so bili namreč vnet zagovornik dejavnosti EU v prid političnega in gospodarskega razvoja Balkana in njegovega približevanja in vključevanja vanjo.

 

Nekoliko drugačen je bil razvoj vključevanja balkanskih držav v Nato. Bil je hitrejši, k čemur je pomembno prispevala tudi Slovenija. Vendar proces tudi tu ni bil premočrten. ZDA so v zadnjem desetletju svojo pozornost bolj kot Evropi in s tem tudi Balkanu začele posvečati drugim območjem, v prvi vrsti Aziji oziroma Kitajski.

 

To sicer ne pomeni, da so EU in ZDA, katerih medsebojni odnosi v zadnjih letih niso najboljši in ki vplivajo tudi na njihovo sodelovanje glede Balkana, povsem dvignile roko nad njim. So ga pa zanemarile, kar so izkoristili drugi. Na polotok so se začeli vračati nekateri stari igralci – Rusija ter Turčija – in pojavljati novi: Kitajska. Vsak s svojimi interesi, ki praviloma niso naklonjeni poti zahodno-balkanskih držav v EU in Nato ali pa jo celo izključujejo.

 

Rusija, ki si je povrnila svojo samozavest, skuša obnoviti vpliv, ki ga je imela Sovjetska zveza pred svojim propadom. Utrjuje svoje pozicije v Srbiji in v Republiki srbski. Iz Srbije skuša napraviti nekakšno Kubo ali Venezuelo jugovzhodne Evrope. V Republiki srbski podpira njene poskuse destrukcije Bosne in Hercegovine. Svoj vpliv širi tudi v drugih delih Balkana, kjer, podobno kot drugje v Evropi, skuša oslabiti demokratične procese in demokratične države, nekje z večjim drugje z manjšim uspehom.

 

V regijo je s projekti v okviru svojega programa pasu in ceste zakoračila tudi hitro vzpenjajoča Kitajska. Gradi in s posojili financira razne infrastrukturne projekte od mostov, cest, železnic do termocentral na premog. Pri tem druga svetovna sila ne postavlja kakšnih nadležnih vprašanj o reformah, človekovih pravicah, vladavini prava in podobno. Z omenjenim programom skuša pridobiti vpliv in izvoziti svoj avtokratski model.

 

 

Severni Makedoniji in Črni gori kaže najbolje, slabše Albaniji, Kosovu, Bosni in Hercegovini ter Srbiji.

 

 

ZDA ostaja tesna podpornica Kosova in se v omejenem obsegu vrača v regijo. Krepi namreč aktivnosti, s katerimi skuša zmanjšati energetsko odvisnost polotoka od ruske nafte in plina. Po krajšem obotavljanju je podprla vstop Črne Gore v Nato, ki ji bo kmalu sledila tudi Severna Makedonija – kljub ruskemu nasprotovanju. Balkan, podobno kot danes še marsikateri del sveta, postaja območje tekmovanja med velikimi silami. Če k temu prištejemo med prebivalstvom še vedno tlečo versko nestrpnost in etnično sovraštvo in ne povsem pozabljene radikalne ideje, potem reklo, da je Balkan sod smodnika, spet postaja aktualno. V 90. letih prejšnjega stoletja so imele ZDA moč in voljo, da posredujejo in končajo tamkajšnje vojne vihre. Spomnimo se Bosne in Kosova. Veliko vprašanje je, ali je danes temu še tako.

 

O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah jo bo še težje uresničevati. Podobno velja za delokrog komisarja za širitev. Potrebno bo vsekakor več iznajdljivosti in odločnosti. To seveda pomeni tudi večjo izpostavljenost in s tem tveganje. Na kar pa Slovenci po osamosvojitvi ne pristajamo radi. Vendar v nasprotnem primeru bo omenjena politika postala le črka na papirju.

 

Slovenija je s svojo politiko podpore vključevanju omenjenih držav jugovzhodne Evrope v evroatlantske integracije uspešnejša, če se povezuje s podobno mislečimi državami. Dejavnosti v okviru procesa Brdo-Brijuni in sodelovanje pri tem s sosednjo Hrvaško je korak v pravo smer. Enako povezovanje z Nemčijo in Francijo kot vodilnima državama EU, v okviru Berlinskega procesa. Kot rečeno, pa bodo potrebni dodatni prijemi. Zaveznike je potrebno iskati še naprej, tako v soseščini Balkana kot v oddaljenejših članicah EU, v krogu prijateljic širitve EU. Posledice negativnega dogajanja na balkanskem polotoku sežejo tudi do njih. Vsekakor ne gre zanemariti ZDA in dejstva, da ji nekatere države v regiji s Kosovim na čelu še vedno prisluhnejo bolj kot drugim, in da je Nato, KFOR, pomembno sidro stabilnosti.

 

Pomembno je, da je Slovenija nedavno gostila vrh Pobude treh morij. Aktivna v pobudi bi morala ostati še naprej. Omenjena odločnost vključuje odkritejši dialog s kandidatkami. Dialog tako glede slabosti drugih povezovanj kot glede njihovega izpolnjevanja pogojev za članstvo v evroatlantskih integracijah in potrebe ureditve medsebojnih odprtih vprašanj, ne nazadnje vprašanja mej in njihovega ustreznega nadzora. Ne gre skrivati tudi našega pričakovanja, da ob podpori njihovim interesom pričakujemo tudi njihovo spoštovanje naših.

 

 

Za Zahodni Balkan so značilni t.i. karizmatični politiki. Nekateri - denimo Đukanović v Črni Gori - so na oblasti desetletja.

 

 

Večja odločnost bi morala priti do izraza tudi v odnosu do držav članic EU glede izpolnjevanja danih zavez in ohranjevanja kredibilnosti. Npr. glede Severne Makedonije potem, ko je ta uredila odprta vprašanja z Bolgarijo in Grčijo, s slednjo tudi vprašanje svojega imena. Realne možnosti članstva v EU in investicije bodo v tekmi z Rusijo in Kitajsko igrale zelo pomembno vlogo. V nasprotnem primeru se bo atraktivnost EU še zmanjšala in notranji položaj v Severni Makedoniji in še kje, nevarno poslabšal. Ne nazadnje bi morali naša stališča jasneje in odločneje predstaviti in v skladu z njimi postopati tudi v odnosu do omenjenih tretjih držav, ki delujejo z nasprotnih pozicij.

 

Glede na to, da je naš vpliv v Bruslju pičel in naša specifična teža v mednarodni skupnosti majhna, je vse to, kot rečeno, velik zalogaj. Pozitiven izplen še zdaleč ni zagotovljen. Kar pa ne pomeni, da priložnosti, ki jo nudi naše predsedovanje EU v drugi polovici leta 2021, ne gre poizkusiti izkoristiti. Priprave na predsedovanje in na sodelovanje v triu z Nemčijo in Portugalsko so se že pričele. Zahod, katerega del smo, mora izkoristiti pozitiven vpliv, ki ga še ima v regiji in ustrezno reagirati na dejavnosti, ki destabilizirajo jugovzhodno Evropo in jo odvračajo od povezovanja z njenim osrednjim in zahodnim delom. Premike v odnosih med Srbijo in Kosovom, ali v Bosni in Hercegovini, je možno doseči le s skupnimi, koordiniranimi napori prizadetih držav, sosednjih držav, EU, ZDA in Nata. Sporazum med Severno Makedonijo in Grčijo dokazuje, da so ob vsestranski angažiranosti pozitivni premiki mogoči, čeprav so se še nedavno zdeli nedosegljivi.

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
13
26.02.2020 03:45
V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
13
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 8,173
02/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,626
03/
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,832
04/
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
Uredništvo
Ogledov: 2,295
05/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,260
06/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,866
07/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,855
08/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,529
09/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,855
10/
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
Simona Rebolj
Ogledov: 1,458