Razkrivamo

30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"

"Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, zato nam solijo pamet vsak dan sproti. Danes nam hočejo ponovno prodajati stare propadle recepte socializma in višje družbene cilje, ki jih ne razumemo. To ni prisotno samo v Nemčiji, Venezuela je tak drastičen zadnji primer, kako v desetih letih uničiti eno najbogatejših držav z nafto na svetu."

07.07.2019 19:00
Piše: Vera Lengsfeld
Ključne besede:   Vera Lengsfeld   NDR   Nemška demokratična republika   Nemčija   združitev   politična korektnost   Antifa   SPD   Zeleni   Die Linke   CDU

Ko smo že vsi videli, da je propad Nemške demokratične republike (NDR) pred vrati, smo opazili, da se je neprimerno povečala represija policije in tajne policije ... Ko se sistem začne rušiti, se želi refleksno zaščititi z nedemokratičnimi metodami. Ko je država obsojena na smrt, razbija in pretepa vse okoli sebe, tudi nedolžne.

Vera Lengsfeld, letnik 1952, je bila v nekdanji Vzhodni Nemčiji, formalno imenovani Nemška demokratična republika (NDR), rojena v "režimski" družini, saj je bil njen oče oficir tajne policije Stasi. To je zanjo pomenilo, da je imela na široko odprta vrata v družbeno elito, vendar je v začetku osemdesetih "našla" Boga, človekove pravice in mirovništvo. Znašla se je na "drugi strani". V Vzhodnem Berlinu je Vera Lengsfeld postala ugledna aktivistka za državljanske pravice v takratni Vzhodni Nemčiji, nasprotovala je jedrskemu orožju, oboroževalni tekmi in se uveljavljala kot zagovornica človekovih pravic. Leta 1986 je organizirala prvi seminar o človekovih pravicah v Vzhodni Nemčiji, ki je potekal v Vzhodnem Berlinu, kjer je bila dve leti kasneje tudi aretirana, ker je na demonstracijah nosila napis "Vsak državljan ima pravico, da svobodno in odkrito izrazi svoje mnenje". Citat je bil sicer iz 27. člena ustave NDR, kar pa ji ni nič pomagalo. Na absurdnem sojenju so jo obtoževali nasilnega združevanja, vendar jo je na koncu odnesla brez zapora, zgolj z izgonom iz države. Poldrugo leto je živela v Veliki Britaniji in študirala filozofijo religije na St. John's College v Cambridgeu. Konec leta 1989 lahko vrnila domov.

 

Po nemški združitvi je bila nekaj časa politično aktivna pri Zelenih, vendar jim je zamerila sklepanje predvolilne koalicije z nekdanjimi vzhodnonemškimi komunisti. Protestno je izstopila in se priključila krščansko-demokratski uniji CDU, kjer je bila izvoljena za poslanko še v dveh mandatih.

 

O tem, kako skrbno jo je režim nadzoroval, govori tudi podatek, da je bil njen drugi mož, matematik in pesnik Knud Wollenberger, s katerim se je poročila leta 1980, agent vzhodnonemške tajne policije Stasi. Wollenbergerja so rekrutirali leta 1972, vendar Vera Lengsfeld nikoli ni vedela, da je njen lastni mož stasijevec in da jo ves čas ovaja. Šele leta 1992, nekaj let po propadu NDR, je v znamenitih arhivih Stasija prišla do tega pretresljivega podatka in se ločila od moža. Leta 2000, ko je bila hudo bolna, se je odločila, da mu odpusti.

 

Zasebno življenje Vera Lengsfeld je takorekoč filmsko. Ne le zaradi epizode s soprogom, ampak tudi zato, ker je njen oče, prav tako oficir Stasija, še pred padcem Honeckerja izstopil iz Stasija v znak protesta nad tem, kar se je dogajalo njegovi hčerki. Ko so ga postavili pred izbiro ali država (Stasi) ali hči, se je odločil za slednjo.

 

V nekdanji Vzhodni Nemčiji bržkone to ni bil edini takšen primer, saj je bila Stasi znana po brutalnem in primitivnem vmešavanju v zasebna življenja tistih državljanov, ki jih je prepoznala kot "sovražnike ljudstva" ali pa vsaj kot "potencialno sumljive". O tem je leta 2006 nemški režiser Florian Henckel von Donnersmarck posnel odličen film Das Leben der Anderen (Življenja drugih).

 

Na portalu+ objavljamo predavanje, ki ga je imela Vera Lengsfeld 15. junija 2019 v Berlinu v okviru Desiderius Erasmus Stiftung pod naslovom Pozna zmaga propadle socialistične Vzhodne Nemčije (NDR). Prihodnji ponedeljek bomo objavili še eno izjemno zanimivo predavanje iz tega dogodka - o politično korektnih medijih v Nemčiji.

 

 

***

 

Letošnje leto 2019 je posebno, jubilejno leto. Ne štejem več vseh praznovanj, obletnic,  ki jih praznujemo od januarja letos; pri tem pa skrivamo največji bližajoči se praznik Nemčije, padec Berlinskega zidu in združitev Nemčije. Iz medijskih zapisov opažam, da to ni več praznik, na katerega bi naj bili Nemci ponosni. Zakaj je to tako? Varnost bi naj namreč bila danes bolj pomembna kot svoboda, vsaj tako nam sporočajo mediji. Pri kmečkih uporih je bila prva beseda svoboda, pisatelj Schiller je zapisal, celotna svetovna zgodovina je neprenehni boj za oblast proti svobodi. In mi danes doživljamo finale tega boja za oblast, ker je ta zahodna elita pred 30 leti doživela nepričakovani šok, ko je ena stran, vsemogočna atomska velesila propadla, sesula se je sama vase. Zahodne sile so ugotovile, če se je lahko to zgodilo onim na drugi strani, ki niso imeli niti svobode, kaj vse se lahko zgodi pri nas na zahodu, kjer smo ponosni na svobodo. Namesto o mirni revoluciji in svobodi so začeli na zahodu uporabljati besedo Wandel - spremembe, ki si jo je izmislilo zadnje vodstvo SED (Sozialistische Einheitspartei Deutschlands, Stranka nemške enotnosti oziroma bivša vzhodnonemška komunistična partija): 

 

"Ljudje želijo samo boljši standard. Vzhodni Nemci si želijo banan, ki so jih lahko gledali samo na zahodnih TV reklamah."

 

Ampak danes, 30 let pozneje, smo spet na razpotju med vladajočo kasto in svobodo na drugi strani. Kako se je to sploh lahko zgodilo? Po razpadu vzhodnega, komunističnega bloka so na zahodu na veliko govorili, da je sedaj dokončno zmagala demokracija, da ni več hladne vojne, ni več nevarnosti in sedaj bomo lahko varno živeli v tržnem gospodarstvu, saj nas nihče več ne ogroža. Kakšna zmota. Danes je po mojem mnenju na Zahodu na pohodu kontrarevolucija. In meni je zelo neprijetno, ko vidim, da so spet Nemci v prvih vrstah, čeprav so se nemške elite že nekajkrat krepko opekle. 

 

Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo videti, razumeti, zato nam sedaj servirajo in solijo pamet, vsak dan sproti. Danes nam hočejo ponovno prodajati stare propadle recepte socializma in višje družbene cilje, ki jih ne razumemo. To ni prisotno samo v Nemčiji, Venezuela je tak drastičen zadnji primer, kako v desetih letih uničiti najbolj bogato državo z nafto. Kitajski vodstvo partije želi gospodarsko zavladati svetu s komunistično partijo na čelu in kapitalizmom, ki poganja to partijo navzgor. Gradijo novo svileno pot v Evropo in v Evropi imajo veliko prostovoljnih pomočnikov, ki se ne zavedajo, da to pomeni propad evropskega gospodarstva, saj bodo preplavili Evropo s ceneno robo in vsa industrija v Evropi se bo ustavila zaradi previsokih stroškov proizvodnje.

 

Berlinu, kje  zvezno deželo Berlin vodi vlada SPD (Sozialdemokratische Partei Deutschlands), je tako po 30 letih spet povsem legalno govoriti o ponovni nacionalizaciji najprej stanovanj, potem pa pride še vse ostalo. Zanimivo je, da je to predlog JUSOS (mladih članov SPD) in ne naslednice komunistične SED, torej stranke Die Linke (Levica). Zato tudi ne preseneča sedaj že javni predlog o združitvi strank Die Linke in SPD. Če verjamemo medijem, bo  bodoča vlada v Nemčiji črno-zelena, v naslednjem mandatu pa bo zeleno črna ali celo zeleno-rdeča-rdeča, kar pomeni, da bo zvezno vlado potem vodil nekdo iz stranke Zeleni.

 

Kako so lahko Zeleni postali tako močni? To ni samo medijski uspeh zadnjih volitev v Evropski parlament, kot piše večina medijev, to je le pol resnice.  Kanclerka Merklova namreč  že leta v bistvu vodi politiko levo-zelenih. Pristala je na vse njihove želje, na rešitev grške gospodarske krize, evropsko valutno reševanje, enormne migracije, zapiranje atomskih central, zapiranje termoelektrarn, ja, sedaj bi se naj odpovedali še celo ruskemu plinu, čeprav bo kmalu gotov že drugi plinovod. In sedaj se v levo zasukana vlada-koalicija CDU-CSU-SPD vedno bolj pomika v vode stranke  Zelenih, še posebej ob vsakotedenskih protestih Friday for Future. Kdo bo torej CDU-CSU pomagal, saj tudi na desni vedno bolj izgublja temelje svoje nekdanje konzervativne politike. 

 

Problem je zdaj v tem, da vsi tisti, ki opozarjamo in kritiziramo sedanjo politiko vlade, postajamo s strani medijev in tudi politike označeni kot "sovražni govor". Vsi mediji v Nemčiji na veliko govorijo in pišejo o svobodi govora, za katero se moramo boriti. Ampak konkretno to pomeni, da opozarjajo na svobodo govora v Rusiji, na Kitajskem ali Turčiji. Ampak tega, da nimamo več svobode govora doma, da že imamo tovarišijsko-enoumno medijsko diktaturo, ki jo mi iz bivše NDR dobro poznamo, tega pa mediji ne upajo več povedati, ker to ni v stilu političnih stališč vladajočih.

 

Žal moram povedati, da danes po 30 letih doživljamo v združeni Nemčiji enako, kot nekoč v NDR, če nasprotujem političnim stališčem, ki nam jih vsiljujejo vsak dan mediji. Danes je namreč v Nemčiji tako, da Antifa grozi lastnikom lokalov, razbijajo lokale drugače mislečim političnim nasprotnikom,  gostilne in restavracije prepovedujejo vstop določenim desnim politikom v lokale in ob prijavi na policijo ta nič ne naredi. Češ, boste že morali imeti trdo kožo, če ste se odločili za tako politično stališče. Takšne akcije, kazniva dejanja Antifa mediji označujejo kot civilno angažirano dejanje, kar seveda pomeni, da se tako stanje še stopnjuje. In sedaj smo tam, da je danes celo hujše kot v NDR, ker Antifa že grozi, da je treba tiste, ki ne poslušajo njihovih dobrih nasvetov, kaznovati, pretepsti, in upajo da bo vsaj to dovolj vzgojno in učinkovito. Danes smo žal priča političnega nasilja, ki ga nismo doživljali niti v NDR. In to postaja problem, saj policija in državni organi nič ne naredijo, da bi to vedno večje nasilje preprečili. Ljudem hočejo spet zavezati usta, da ne bi povedati svojega mnenja.

 

To je žal praksa iz najbolj temnega obdobja nemške zgodovine, kar nekateri, ki poznajo zgodovino, že tudi priznajo.  Žal smo zgodovinsko ponovno priča temu, da argumenti nič več ne veljajo, da se eni bojijo debate, ker nimajo argumentov in vedo že vnaprej, da bodo v debati pogoreli, saj njihovi argumenti nič ne veljajo. Zato boljše, preventivno enoumje, diktatura in nadzor.

 

In kako je danes s pravico demonstriranja, ki je ustavna pravica? V Nemčiji zna namreč brezidejna levica protestirati samo s protidemonstracijami, saj za to ne rabijo nobenega programa, nobene vsebine, glavno je, da so proti, saj povečini niti sami ne vedo, proti čemu demonstrirajo. Zato podpiram civilno iniciativo zapiranja premogovnikov, ki se strinjajo, da takoj zapremo vse premogovnike in ustavimo vse termoelektrarne, tako kot zahteva Panik Greta in potem bomo hitro videli, kdo bo prvi zganjal vik in krik, ker ni elektrike za mobitele in internet, sploh pa ne za električne avtomobile.

 

Še ena primerjava z bivšo NDR je zanimiva. Vse bolj nasilni internet namreč vsakemu, ki jim ugovarja, kar na prvo žogo povejo, da če ti pri nas v Nemčiji ni kaj prav, lahko greš. No na take izjave sem zelo alergična, ker sem sama morala zapustiti svojo domovino NDR, ko so me izgnali. Še ena čudna primerjava, ki nas na vzhodu zelo zaboli, četudi ni mogoče mišljena tako hudo, kot je to bilo včasih, saj si si z odhodom rešil življenje v zaporu.

 

Vsi, ki ljubimo svobodo, smo za pravno državo, tudi politika mora biti podrejena zakonom in ne nad njimi. Nobenega razloga ni, da bi zlorabljali zakone zaradi neke morale politike nad zakoni. Če to postaja neko novo pravo, moram jasno in glasno povedati, da je to kršenje zakonov, ki ga je treba takoj sankcionirati. Zakaj prihajajo ti totalitarni vzorci spet tako hitro nazaj na plano. Kdor ljubi svobodo, mora imeti tudi vrednote, da ga vsak najmanjši piš ne obrne v napačno stran.

 

Naša 30. obletnica združitve Nemčije nam namreč dokazuje nekaj: če se zbere dovolj veliko ljudi, ki pokaže vladajoči eliti, da jih več ne jemlje resno in jim odpove pokoro, propade celo atomska velesila, kot je bila Sovjetska zveza.

 

In če danes govorimo o tem, ali se NDR spet vrača, velja to samo delno. V Nemški demokratični republiki je bila profesionalna Stasi, ki je "skrbela" za ljudi, ki so mislili drugače, kot je bilo dovoljeno. Vohune so morali skrbno izbirati med ljudstvom. Oficirji za zvezo s temi vohuni so morali vedno skrbeti za dobro voljo teh vohunov, saj ni bilo vedno enostavno, da so prišli do želenih informacij. Tako so morali med drugim ti oficirji za zveze pogosto reševati čisto osebne, družinske težave, da niso izgubili nujno potrebnega sodelavca. Danes je na zahodu to dosti bolj enostavno, danes so za to organizirane  civilne iniciative, ki delajo to vse prostovoljno. Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v NDR, in to brezplačno, brez pritiska politike. Država to potem nagradi z financiranjem civilnih iniciativ, ki delujejo bolj strogo in dosledno, kot v kateri komunistični državi tajne službe. To je pravzaprav fenomen. Mi imamo v Nemčiji uradno okoli 100 takih iniciativ, ki so vse pod kontrolo in nadzorom ustanove Amadeu Antonio, ki ga vodi nekdanja sodelavka državne varnosti in ima večjo moč kot nekatere politične stranke.

 

Kako so te sodobne metode ovaduštva učinkovite, vam lahko povem tudi na enem primeru. Na neki osnovni šoli so se dijaki odločili - in učiteljica ter ravnatelj sta jim je pri tem bila v pomoč - da pripravijo seminar o skrajno levem radikalizmu. Po končanem seminarju se je sprožil najprej politični pogrom nad učiteljico in potem še nad ravnateljem šole. Dolga debata je bila tudi v deželnem parlamentu zvezne dežele Saška. Medijska mašinerija je vse skupaj že pripeljala do škandaloznega obsojanja in zahteve po razrešitvi obeh. No, izkazalo se je, da je celotni seminar vodila  referentka ministrstva za družino, ker so lahko potem v poročilu ministrstva zapisali, da so imeli tudi to področje pokrito in je bilo tako dela ministrstva zelo objektivno in vsestransko, saj so imeli v evidenci seminarjev en primer skrajno levega ekstremizma in več seminarjev skrajno desnega ekstremizma. Vse stroške seminarja je pokrilo ministrstvo.

 

 

***

 

Naj ob koncu še dodam lastno izkušnjo iz NDR. Ko smo že vsi videli, da je propad NDR že pred vrati, smo opazili, da se je neprimerno povečala represija policije in tajne policije. Od leta 1980 do 1988 smo lahko v mejah dovoljenega delovali brez omejitev. V zadnjem letu pa se je povečalo število množičnih pridržanj in pretepanje demonstrantov, kar prej v NDR sploh ni bila praksa. Ko se sistem začne rušiti, se torej refleksno želi zaščititi z nedemokratičnimi metodami. Ko je država obsojena na smrt, potem razbija in pretepa vse okoli sebe, tudi nedolžne.

 

Danes lahko ugotavljam, da se v združeni  Nemčiji drugače misleče diskriminira, kršijo se osnovne človekove pravice posameznih skupin, da lahko levičarske skupine grozijo in izvajajo pritisk nad gostinci in trgovci, ljudi že pretepajo, uničujejo avtomobile, ker to ni v skladu z njihovo ekološko ideologijo. Vladajoča kasta, ki zlorablja manipulirane množice, očitno ni več varna in se boji za svoje privilegije, zato zelo prikrito preko raznih iniciativ dokazuje, da drugače misleči niso primerni, ker lahko ogrozijo sedanjo elito, njihovo oblast in njihove privilegije in finančne koristi, ki jih dosegajo z lahkotnim vladanjem nerazgledanim množicam. 

 

Danes ne smemo in ne moremo iskati rešitev v politiki, ki nas hoče omejevati. Vsak sam se mora vprašati, kaj lahko sam s svojo pokončno držo naredi za te demokratične vrednote, ki niso samo po sebi umevne, pa čeprav so zapisane v naši sedanji zvezni ustavi. Enako je bilo zapisano tudi v ustavi NDR, pa ni nič veljalo. In zato, ker to ni bila država naroda, je ta država tudi propadla.

 

Bo propadla tudi ta država?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
2
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.230
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.886
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.977
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.214
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.232
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.212
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 934
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.144
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.321
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.709