Razkrivamo

30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"

"Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, zato nam solijo pamet vsak dan sproti. Danes nam hočejo ponovno prodajati stare propadle recepte socializma in višje družbene cilje, ki jih ne razumemo. To ni prisotno samo v Nemčiji, Venezuela je tak drastičen zadnji primer, kako v desetih letih uničiti eno najbogatejših držav z nafto na svetu."

07.07.2019 19:00
Piše: Vera Lengsfeld
Ključne besede:   Vera Lengsfeld   NDR   Nemška demokratična republika   Nemčija   združitev   politična korektnost   Antifa   SPD   Zeleni   Die Linke   CDU

Ko smo že vsi videli, da je propad Nemške demokratične republike (NDR) pred vrati, smo opazili, da se je neprimerno povečala represija policije in tajne policije ... Ko se sistem začne rušiti, se želi refleksno zaščititi z nedemokratičnimi metodami. Ko je država obsojena na smrt, razbija in pretepa vse okoli sebe, tudi nedolžne.

Vera Lengsfeld, letnik 1952, je bila v nekdanji Vzhodni Nemčiji, formalno imenovani Nemška demokratična republika (NDR), rojena v "režimski" družini, saj je bil njen oče oficir tajne policije Stasi. To je zanjo pomenilo, da je imela na široko odprta vrata v družbeno elito, vendar je v začetku osemdesetih "našla" Boga, človekove pravice in mirovništvo. Znašla se je na "drugi strani". V Vzhodnem Berlinu je Vera Lengsfeld postala ugledna aktivistka za državljanske pravice v takratni Vzhodni Nemčiji, nasprotovala je jedrskemu orožju, oboroževalni tekmi in se uveljavljala kot zagovornica človekovih pravic. Leta 1986 je organizirala prvi seminar o človekovih pravicah v Vzhodni Nemčiji, ki je potekal v Vzhodnem Berlinu, kjer je bila dve leti kasneje tudi aretirana, ker je na demonstracijah nosila napis "Vsak državljan ima pravico, da svobodno in odkrito izrazi svoje mnenje". Citat je bil sicer iz 27. člena ustave NDR, kar pa ji ni nič pomagalo. Na absurdnem sojenju so jo obtoževali nasilnega združevanja, vendar jo je na koncu odnesla brez zapora, zgolj z izgonom iz države. Poldrugo leto je živela v Veliki Britaniji in študirala filozofijo religije na St. John's College v Cambridgeu. Konec leta 1989 lahko vrnila domov.

 

Po nemški združitvi je bila nekaj časa politično aktivna pri Zelenih, vendar jim je zamerila sklepanje predvolilne koalicije z nekdanjimi vzhodnonemškimi komunisti. Protestno je izstopila in se priključila krščansko-demokratski uniji CDU, kjer je bila izvoljena za poslanko še v dveh mandatih.

 

O tem, kako skrbno jo je režim nadzoroval, govori tudi podatek, da je bil njen drugi mož, matematik in pesnik Knud Wollenberger, s katerim se je poročila leta 1980, agent vzhodnonemške tajne policije Stasi. Wollenbergerja so rekrutirali leta 1972, vendar Vera Lengsfeld nikoli ni vedela, da je njen lastni mož stasijevec in da jo ves čas ovaja. Šele leta 1992, nekaj let po propadu NDR, je v znamenitih arhivih Stasija prišla do tega pretresljivega podatka in se ločila od moža. Leta 2000, ko je bila hudo bolna, se je odločila, da mu odpusti.

 

Zasebno življenje Vera Lengsfeld je takorekoč filmsko. Ne le zaradi epizode s soprogom, ampak tudi zato, ker je njen oče, prav tako oficir Stasija, še pred padcem Honeckerja izstopil iz Stasija v znak protesta nad tem, kar se je dogajalo njegovi hčerki. Ko so ga postavili pred izbiro ali država (Stasi) ali hči, se je odločil za slednjo.

 

V nekdanji Vzhodni Nemčiji bržkone to ni bil edini takšen primer, saj je bila Stasi znana po brutalnem in primitivnem vmešavanju v zasebna življenja tistih državljanov, ki jih je prepoznala kot "sovražnike ljudstva" ali pa vsaj kot "potencialno sumljive". O tem je leta 2006 nemški režiser Florian Henckel von Donnersmarck posnel odličen film Das Leben der Anderen (Življenja drugih).

 

Na portalu+ objavljamo predavanje, ki ga je imela Vera Lengsfeld 15. junija 2019 v Berlinu v okviru Desiderius Erasmus Stiftung pod naslovom Pozna zmaga propadle socialistične Vzhodne Nemčije (NDR). Prihodnji ponedeljek bomo objavili še eno izjemno zanimivo predavanje iz tega dogodka - o politično korektnih medijih v Nemčiji.

 

 

***

 

Letošnje leto 2019 je posebno, jubilejno leto. Ne štejem več vseh praznovanj, obletnic,  ki jih praznujemo od januarja letos; pri tem pa skrivamo največji bližajoči se praznik Nemčije, padec Berlinskega zidu in združitev Nemčije. Iz medijskih zapisov opažam, da to ni več praznik, na katerega bi naj bili Nemci ponosni. Zakaj je to tako? Varnost bi naj namreč bila danes bolj pomembna kot svoboda, vsaj tako nam sporočajo mediji. Pri kmečkih uporih je bila prva beseda svoboda, pisatelj Schiller je zapisal, celotna svetovna zgodovina je neprenehni boj za oblast proti svobodi. In mi danes doživljamo finale tega boja za oblast, ker je ta zahodna elita pred 30 leti doživela nepričakovani šok, ko je ena stran, vsemogočna atomska velesila propadla, sesula se je sama vase. Zahodne sile so ugotovile, če se je lahko to zgodilo onim na drugi strani, ki niso imeli niti svobode, kaj vse se lahko zgodi pri nas na zahodu, kjer smo ponosni na svobodo. Namesto o mirni revoluciji in svobodi so začeli na zahodu uporabljati besedo Wandel - spremembe, ki si jo je izmislilo zadnje vodstvo SED (Sozialistische Einheitspartei Deutschlands, Stranka nemške enotnosti oziroma bivša vzhodnonemška komunistična partija): 

 

"Ljudje želijo samo boljši standard. Vzhodni Nemci si želijo banan, ki so jih lahko gledali samo na zahodnih TV reklamah."

 

Ampak danes, 30 let pozneje, smo spet na razpotju med vladajočo kasto in svobodo na drugi strani. Kako se je to sploh lahko zgodilo? Po razpadu vzhodnega, komunističnega bloka so na zahodu na veliko govorili, da je sedaj dokončno zmagala demokracija, da ni več hladne vojne, ni več nevarnosti in sedaj bomo lahko varno živeli v tržnem gospodarstvu, saj nas nihče več ne ogroža. Kakšna zmota. Danes je po mojem mnenju na Zahodu na pohodu kontrarevolucija. In meni je zelo neprijetno, ko vidim, da so spet Nemci v prvih vrstah, čeprav so se nemške elite že nekajkrat krepko opekle. 

 

Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo videti, razumeti, zato nam sedaj servirajo in solijo pamet, vsak dan sproti. Danes nam hočejo ponovno prodajati stare propadle recepte socializma in višje družbene cilje, ki jih ne razumemo. To ni prisotno samo v Nemčiji, Venezuela je tak drastičen zadnji primer, kako v desetih letih uničiti najbolj bogato državo z nafto. Kitajski vodstvo partije želi gospodarsko zavladati svetu s komunistično partijo na čelu in kapitalizmom, ki poganja to partijo navzgor. Gradijo novo svileno pot v Evropo in v Evropi imajo veliko prostovoljnih pomočnikov, ki se ne zavedajo, da to pomeni propad evropskega gospodarstva, saj bodo preplavili Evropo s ceneno robo in vsa industrija v Evropi se bo ustavila zaradi previsokih stroškov proizvodnje.

 

Berlinu, kje  zvezno deželo Berlin vodi vlada SPD (Sozialdemokratische Partei Deutschlands), je tako po 30 letih spet povsem legalno govoriti o ponovni nacionalizaciji najprej stanovanj, potem pa pride še vse ostalo. Zanimivo je, da je to predlog JUSOS (mladih članov SPD) in ne naslednice komunistične SED, torej stranke Die Linke (Levica). Zato tudi ne preseneča sedaj že javni predlog o združitvi strank Die Linke in SPD. Če verjamemo medijem, bo  bodoča vlada v Nemčiji črno-zelena, v naslednjem mandatu pa bo zeleno črna ali celo zeleno-rdeča-rdeča, kar pomeni, da bo zvezno vlado potem vodil nekdo iz stranke Zeleni.

 

Kako so lahko Zeleni postali tako močni? To ni samo medijski uspeh zadnjih volitev v Evropski parlament, kot piše večina medijev, to je le pol resnice.  Kanclerka Merklova namreč  že leta v bistvu vodi politiko levo-zelenih. Pristala je na vse njihove želje, na rešitev grške gospodarske krize, evropsko valutno reševanje, enormne migracije, zapiranje atomskih central, zapiranje termoelektrarn, ja, sedaj bi se naj odpovedali še celo ruskemu plinu, čeprav bo kmalu gotov že drugi plinovod. In sedaj se v levo zasukana vlada-koalicija CDU-CSU-SPD vedno bolj pomika v vode stranke  Zelenih, še posebej ob vsakotedenskih protestih Friday for Future. Kdo bo torej CDU-CSU pomagal, saj tudi na desni vedno bolj izgublja temelje svoje nekdanje konzervativne politike. 

 

Problem je zdaj v tem, da vsi tisti, ki opozarjamo in kritiziramo sedanjo politiko vlade, postajamo s strani medijev in tudi politike označeni kot "sovražni govor". Vsi mediji v Nemčiji na veliko govorijo in pišejo o svobodi govora, za katero se moramo boriti. Ampak konkretno to pomeni, da opozarjajo na svobodo govora v Rusiji, na Kitajskem ali Turčiji. Ampak tega, da nimamo več svobode govora doma, da že imamo tovarišijsko-enoumno medijsko diktaturo, ki jo mi iz bivše NDR dobro poznamo, tega pa mediji ne upajo več povedati, ker to ni v stilu političnih stališč vladajočih.

 

Žal moram povedati, da danes po 30 letih doživljamo v združeni Nemčiji enako, kot nekoč v NDR, če nasprotujem političnim stališčem, ki nam jih vsiljujejo vsak dan mediji. Danes je namreč v Nemčiji tako, da Antifa grozi lastnikom lokalov, razbijajo lokale drugače mislečim političnim nasprotnikom,  gostilne in restavracije prepovedujejo vstop določenim desnim politikom v lokale in ob prijavi na policijo ta nič ne naredi. Češ, boste že morali imeti trdo kožo, če ste se odločili za tako politično stališče. Takšne akcije, kazniva dejanja Antifa mediji označujejo kot civilno angažirano dejanje, kar seveda pomeni, da se tako stanje še stopnjuje. In sedaj smo tam, da je danes celo hujše kot v NDR, ker Antifa že grozi, da je treba tiste, ki ne poslušajo njihovih dobrih nasvetov, kaznovati, pretepsti, in upajo da bo vsaj to dovolj vzgojno in učinkovito. Danes smo žal priča političnega nasilja, ki ga nismo doživljali niti v NDR. In to postaja problem, saj policija in državni organi nič ne naredijo, da bi to vedno večje nasilje preprečili. Ljudem hočejo spet zavezati usta, da ne bi povedati svojega mnenja.

 

To je žal praksa iz najbolj temnega obdobja nemške zgodovine, kar nekateri, ki poznajo zgodovino, že tudi priznajo.  Žal smo zgodovinsko ponovno priča temu, da argumenti nič več ne veljajo, da se eni bojijo debate, ker nimajo argumentov in vedo že vnaprej, da bodo v debati pogoreli, saj njihovi argumenti nič ne veljajo. Zato boljše, preventivno enoumje, diktatura in nadzor.

 

In kako je danes s pravico demonstriranja, ki je ustavna pravica? V Nemčiji zna namreč brezidejna levica protestirati samo s protidemonstracijami, saj za to ne rabijo nobenega programa, nobene vsebine, glavno je, da so proti, saj povečini niti sami ne vedo, proti čemu demonstrirajo. Zato podpiram civilno iniciativo zapiranja premogovnikov, ki se strinjajo, da takoj zapremo vse premogovnike in ustavimo vse termoelektrarne, tako kot zahteva Panik Greta in potem bomo hitro videli, kdo bo prvi zganjal vik in krik, ker ni elektrike za mobitele in internet, sploh pa ne za električne avtomobile.

 

Še ena primerjava z bivšo NDR je zanimiva. Vse bolj nasilni internet namreč vsakemu, ki jim ugovarja, kar na prvo žogo povejo, da če ti pri nas v Nemčiji ni kaj prav, lahko greš. No na take izjave sem zelo alergična, ker sem sama morala zapustiti svojo domovino NDR, ko so me izgnali. Še ena čudna primerjava, ki nas na vzhodu zelo zaboli, četudi ni mogoče mišljena tako hudo, kot je to bilo včasih, saj si si z odhodom rešil življenje v zaporu.

 

Vsi, ki ljubimo svobodo, smo za pravno državo, tudi politika mora biti podrejena zakonom in ne nad njimi. Nobenega razloga ni, da bi zlorabljali zakone zaradi neke morale politike nad zakoni. Če to postaja neko novo pravo, moram jasno in glasno povedati, da je to kršenje zakonov, ki ga je treba takoj sankcionirati. Zakaj prihajajo ti totalitarni vzorci spet tako hitro nazaj na plano. Kdor ljubi svobodo, mora imeti tudi vrednote, da ga vsak najmanjši piš ne obrne v napačno stran.

 

Naša 30. obletnica združitve Nemčije nam namreč dokazuje nekaj: če se zbere dovolj veliko ljudi, ki pokaže vladajoči eliti, da jih več ne jemlje resno in jim odpove pokoro, propade celo atomska velesila, kot je bila Sovjetska zveza.

 

In če danes govorimo o tem, ali se NDR spet vrača, velja to samo delno. V Nemški demokratični republiki je bila profesionalna Stasi, ki je "skrbela" za ljudi, ki so mislili drugače, kot je bilo dovoljeno. Vohune so morali skrbno izbirati med ljudstvom. Oficirji za zvezo s temi vohuni so morali vedno skrbeti za dobro voljo teh vohunov, saj ni bilo vedno enostavno, da so prišli do želenih informacij. Tako so morali med drugim ti oficirji za zveze pogosto reševati čisto osebne, družinske težave, da niso izgubili nujno potrebnega sodelavca. Danes je na zahodu to dosti bolj enostavno, danes so za to organizirane  civilne iniciative, ki delajo to vse prostovoljno. Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v NDR, in to brezplačno, brez pritiska politike. Država to potem nagradi z financiranjem civilnih iniciativ, ki delujejo bolj strogo in dosledno, kot v kateri komunistični državi tajne službe. To je pravzaprav fenomen. Mi imamo v Nemčiji uradno okoli 100 takih iniciativ, ki so vse pod kontrolo in nadzorom ustanove Amadeu Antonio, ki ga vodi nekdanja sodelavka državne varnosti in ima večjo moč kot nekatere politične stranke.

 

Kako so te sodobne metode ovaduštva učinkovite, vam lahko povem tudi na enem primeru. Na neki osnovni šoli so se dijaki odločili - in učiteljica ter ravnatelj sta jim je pri tem bila v pomoč - da pripravijo seminar o skrajno levem radikalizmu. Po končanem seminarju se je sprožil najprej politični pogrom nad učiteljico in potem še nad ravnateljem šole. Dolga debata je bila tudi v deželnem parlamentu zvezne dežele Saška. Medijska mašinerija je vse skupaj že pripeljala do škandaloznega obsojanja in zahteve po razrešitvi obeh. No, izkazalo se je, da je celotni seminar vodila  referentka ministrstva za družino, ker so lahko potem v poročilu ministrstva zapisali, da so imeli tudi to področje pokrito in je bilo tako dela ministrstva zelo objektivno in vsestransko, saj so imeli v evidenci seminarjev en primer skrajno levega ekstremizma in več seminarjev skrajno desnega ekstremizma. Vse stroške seminarja je pokrilo ministrstvo.

 

 

***

 

Naj ob koncu še dodam lastno izkušnjo iz NDR. Ko smo že vsi videli, da je propad NDR že pred vrati, smo opazili, da se je neprimerno povečala represija policije in tajne policije. Od leta 1980 do 1988 smo lahko v mejah dovoljenega delovali brez omejitev. V zadnjem letu pa se je povečalo število množičnih pridržanj in pretepanje demonstrantov, kar prej v NDR sploh ni bila praksa. Ko se sistem začne rušiti, se torej refleksno želi zaščititi z nedemokratičnimi metodami. Ko je država obsojena na smrt, potem razbija in pretepa vse okoli sebe, tudi nedolžne.

 

Danes lahko ugotavljam, da se v združeni  Nemčiji drugače misleče diskriminira, kršijo se osnovne človekove pravice posameznih skupin, da lahko levičarske skupine grozijo in izvajajo pritisk nad gostinci in trgovci, ljudi že pretepajo, uničujejo avtomobile, ker to ni v skladu z njihovo ekološko ideologijo. Vladajoča kasta, ki zlorablja manipulirane množice, očitno ni več varna in se boji za svoje privilegije, zato zelo prikrito preko raznih iniciativ dokazuje, da drugače misleči niso primerni, ker lahko ogrozijo sedanjo elito, njihovo oblast in njihove privilegije in finančne koristi, ki jih dosegajo z lahkotnim vladanjem nerazgledanim množicam. 

 

Danes ne smemo in ne moremo iskati rešitev v politiki, ki nas hoče omejevati. Vsak sam se mora vprašati, kaj lahko sam s svojo pokončno držo naredi za te demokratične vrednote, ki niso samo po sebi umevne, pa čeprav so zapisane v naši sedanji zvezni ustavi. Enako je bilo zapisano tudi v ustavi NDR, pa ni nič veljalo. In zato, ker to ni bila država naroda, je ta država tudi propadla.

 

Bo propadla tudi ta država?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
10
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,164
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,429
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,287
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,584
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,262
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,042
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,155
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,122
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 892
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,076