Razkrivamo

50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."

20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje Lune. Njegove besede "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo", so šle nemudoma v zgodovino. Apollu 11 je sledilo še pet ameriških odprav s človeško posadko v naslednjih treh letih. Po 11. decembru 1972 na Luni ni bilo več nikogar. Ker bomo ta mesec obeležili pol stoletja pristanka na Luni, se zdi to priložnost, da se lotimo tudi "temne plati" projekta, ki je prestavljal vrh vesoljske tekme med Združenimi državami in tedanjo Sovjetsko zvezo. Kako to, da človeštvo danes, torej pol stoletja kasneje, nima tehnologije, ki bi omogočila skorajšnjo vrnitev človeka na Luno, je posebno vprašanja, ki odpira kar nekaj dvomov in kritik v uradno resnico o pristanku človeka na Luni. Svoje k temu prispeva še ameriška Nacionalna zrakoplovna in vesoljska uprava (National Aeronautics and Space Administration) ali NASA, ki nas zalaga z nasprotujočimi si informacijami glede pristanka na Luni. Na eni strani nam že pol stoletja kaže posnetke hoje po Luni, na drugi pa govori, kako smo prikovani v zemeljski orbiti in da šele razvija(jo) tehnologijo, ki bi lahko človeka ponesla izven nje, denimo na Mars. In še to ne tako kmalu, realno ne prej kot v desetih ali celo dvajsetih letih. V prvem od dveh nadaljevanj, s katerimi obeležujemo petdesetletnico pristanka na Luni, se bomo poskušali čim manj obremenjeno lotiti nekaj največjih dilem in pomislekov, povezanih z 20. julijem 1969.

14.07.2019 17:00
Piše: Boštjan Pihler
Ključne besede:   NASA   Zemlja   Luna   vesolje   Barack Obama   ZDA   1969   Apollo 11   Orion   Kelly Smith   MVP   Terry Virts   Van Allenovi pasovi

Fotorafije: NASA, CAST

Se bo kdo kdaj opravičil človeštvu za te prevare? Da so na ta način hoteli nevtralizirati rusko prevlado v vesolju, ni zgolj nedostojen, temveč tudi slab izgovor. Problem Van Allenovih pasov in visokih temperatur pri vesoljskih poletih velja za vse, tudi za Ruse, kar pomeni, da tudi slednji niso prišli kaj prida daleč od Zemlje.

Namen tega prispevka je odpreti javno razpravo, predvsem v medijih in izobraževalnih ustanovah, in to ne le o ameriški vesoljski upravi (NASA), temveč tudi o vesoljskih programih in o vesolju nasploh. Problematika je veliko kompleksnejša in obsežnejša, kot se zdi na prvi pogled. Protislovja, ki jih izpostavlja ta in prihodnji prispevki, namreč prinašajo dezorientiranost pogleda na vesolje ter našega mesta in pomena v njem. To je ključno. A tudi finančni vidik ne gre zanemariti. Vesoljske agencije so namreč prava monetarna črna luknja. Zgolj NASA na primer letno porabi 20 milijard ameriških dolarjev (letos naj bi imela potrjenih 21,5 milijard), kar je okrog 53 milijonov dolarjev na dan. Vsak dan. Kritiki, ni jih malo, zato pravijo, da je NASA pravzaprav največja pralnica denarja na svetu. Po nekaterih podatkih naj bi nas vsi vesoljski programi (industrija, raziskave ...) na svetu od leta 1960 do danes stali dobrih pet tisoč milijard dolarjev (dobrih pet bilijonov; Američani bi rekli trilijonov). Z drugimi številkami: sedaj naj bi nas stali dobrih 10.000 dolarjev na sekundo. Z vidika votlosti informacij in protislovij o vesolju, ki smo jim priča, je bilo in je še zdaj na voljo nešteto poti za pametnejšo porabo tega denarja.

 

A potrebno je biti skrajno previden. Dregniti v ustanovo, kakršna je NASA, in postaviti pod vprašaj njeno delo, ki veliki večini ni le všeč, temveč ga tudi neizmerno ceni in navdušuje, je sila nehvaležno početje. Stigmi teoretika zarote se je skorajda nemogoče izogniti. Jasno, saj se postavimo po robu vrhunskemu piaru, ki prežema vse pore našega življenja, njegove protagoniste pa najdemo na vseh nivojih, od svetovne politične elite navzdol. Najvarnejša pot je zato ta, da za kritiko uporabiš informacije, ki nam jih ponuja sama - NASA.

 

 

Znamenita fotografija iz leta 1968: vzhajajoča Zemlja iz površja Lune.

 

 

Pričakovali bi, da bo tovrstna kritika ustanove, ki dnevno potroši na desetine milijonov dolarjev, hudo težak zalogaj, a že bežen uvid v rezultate njenega dela pokaže velike napake, nedoslednost in malomarnost. Nekaj tega bo prikazanega v tem in prihodnjih prispevkih. Za zaključek uvoda naj opozorim, da sem se pred približno pol leta s podobnim prispevkom obrnil na časopisni hiši Delo in Večer, v smislu dobre manire, da bi javnost argumentirano opozorili na neverodostojnost Nase oziroma vesoljskih agencij nasploh. Brezuspešno. Na Delu so osnutek zavrnili, češ da je preveč radikalen, na Večeru pa je celo prišlo do sestanka z enim od urednikov (Rok Kajzer), ki pa je po prejemu osnutka postal nedosegljiv (tudi telefon je nehal dvigovati).

 

Toliko o raziskovalnem novinarstvu - in kultiviranosti.

 

 

Psevdoznanost po poti religije

 

NASA nam kaže vesolje zelo podrobno in zelo daleč, le verjeti morate, da slike prikazujejo to, kar trdijo njeni predstavniki. Pri Nasi oziroma astronomiji nasploh ne gre za klasično znanost, katere metoda temelji na ponovitvenem eksperimentu. Pri astronomiji je metoda zgolj opazovanje, ki se ali pa ne naslanja na dognanja drugih znanstvenih področij. Ključno je torej verjetje, recimo kar vera – imeti nekaj za resnično. Gre torej za neke vrste psevdoznanost, ki pa postaja vse bolj podobna religiji. Tudi zadnje reakcije v primeru "fotografije" črne luknje so dober primer tega. Da ne bo nesporazume, nič ni narobe, če se nekdo ukvarja z astronomijo in astronavtiko, toda nemožnost ponovitvenega eksperimenta (npr. nihče od nas ne more v vesolju preveriti Nasinih trditev in razlag) nas zavezuje, da smo pri Nasinih dosežkih, ter astrofiziki nasploh, toliko bolj skeptični in pikolovski. Vsaj morali bi biti. 

 

Danes nas NASA sama opozarja, da smo bili v preteklosti premalo kritični do nje. Mogoče je ravno sedaj, ob 50. obletnici "hoje po Luni", pravi čas, da se zadeve razčistijo. Opozarjanje na Nasino (ne)verodostojnost je prvi korak k temu.

 

 

NASA samo sebe postavlja na laž

 

NASA je nastala leta 1958 kot odgovor Združenih držav Amerike na rusko "prevlado v vesolju". Ključen naj bi bil satelit Sputnik 1, ki naj bi ga leta 1957 Rusi poslali v vesolje. Bivši ameriški predsednik Barack Obama, velik Nasin zagovornik (verjetno bo podobno vlogo odigral tudi Donald Trump), je leta 2016 v enem od svojih govorov dejal:

 

"Pred šestdesetimi leti, ko so Rusi prednjačili v vesoljskih raziskavah, nismo zanikali, da je Sputnik bil v vesolju. Nismo se prerekali glede znanosti in nismo skrčili proračuna za raziskave in razvoj. Raje smo, skorajda preko noči, izdelali vesoljski program in dvanajst let kasneje smo že hodili po Luni."

 

 

Propagandni video za kapsulo Orion

 

 

Obama je to izjavil dve leti po objavi propagandnega videa za kapsulo Orion, v katerem Nasin inženir Kelly Smith pojasni, katere vse probleme morajo rešiti, preden bodo ljudi poslali izven zemeljske orbite. S tem implicitno priznava, da človek nikdar ni bil na Luni. Še več, kot kaže, nam je dosegljiv le spodnji del nizkozemeljske orbite, par sto kilometrov v višino - oziroma zgolj kakšna tisočinka uradne razdalje do Lune (Luna naj bi bila od Zemlje oddaljena 384.000 kilometrov). Leto po Nasini objavi videa in leto pred Obamovo pompozno izjavo je v intervjuju za EuroNews (vir) o človekovih vesoljskih podvigih veliko povedal tudi Nasin astronavt, takratni poveljnik Mednarodne vesoljske postaje (MVP) Terry Virts. Bil je povsem jasen: "

 

"Right now we can only fly in Earth orbit, that is the farthest that we can go."

 

Trenutno torej lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo. Dodal je še, da Nasa šele razvija rakete in ostalo tehnologijo, ki bi nam omogočili polet naprej, izven orbite, ter s tem raziskave Lune, Marsa, asteroidov ipd.

 

 

Pozorni bodite na 4:29. Ko to pove astronavtska avtoriteta, kot je Virts, smo lahko le tiho.

 

 

Izjava Virtsa ni prav nič izvzeta iz konteksta; češ, pred pol stoletja smo z bistveno slabšimi materiali in tehnologijami (na tehničnem in informacijskem področju) ter z živimi človeškimi posadkami prebijali zemeljsko orbito, se vračali nazaj na Zemljo, sedaj pa je to za nas nepremostljiv problem in izziv. Če bi pred pol stoletja zares bili na Luni, pravi eden od kritikov Nase, bi danes tam že stali hoteli, pot do tja pa bi nas stala par tisoč dolarjev. Ne, zdravorazumski kontekst je ravno in zgolj ta, ki ga podata izjavi Smitha in Virtsa skupaj: Človek do danes ni prebil zemeljske orbite. Kot vse kaže, mu to ni uspelo niti s posadko niti brez posadke.

 

 

Nasin inženir Kelly Smith predstavi projekt Orion.

 

 

Predsednik Obama je zagotovo vedel za Virtsovo odkrito izjavo, kot je vedel tudi za projekt Orion ter za probleme, ki jih mora razvijajoča se kapsula rešiti. Vsak ameriški predsednik je o Nasi vedel in ve več, kot bomo mi kdajkoli vedeli. A pustimo nastopaštvo ob strani. Raje izpostavimo glavna problema, zaradi katerih smo, kot pravi Nasa, prikovani v zemeljski orbiti. Prvi so Van Allenovi pasovi, to je območje močnega in nevarnega sevanja, ki se razprostira na razdalji od petsto in menda vse do nekaj deset tisoč kilometrov daleč od Zemlje. Nasin inženir Smith v že omenjenem videu poudari, da bodo morali najprej rešiti problem tega sevajočega območja, ki lahko poškoduje navigacijski sistem, računalnike in nasploh vso elektroniko v kapsuli, šele nato bodo poslali ljudi skozenj. Ponavljamo, Van Allenovi pasovi se pričnejo na višini, ki predstavlja le dobro tisočinko poti do Lune.

 

Drugi problem predstavlja povratek kapsule nazaj na Zemljo. Ne le zaradi tega, ker mora še enkrat prebiti Van Allenove pasove, pri hitrem prodiranju skozi zemeljsko atmosfero namreč nastopi še problem visokega segrevanja, s temperaturo preko 2.000 stopinj celzija. Ognjena plazma, nastala okrog kapsule, ni le toplotni problem, povzroči tudi komunikacijski mrk – komunikacijske povezave plazme ne prebijejo. Kapsula je v teh kritičnih trenutkih povsem prepuščena sama sebi. Predvidevajo, da bi to naj bil najnevarnejši del celotnega leta.

 

 

Van Allenova pasova okrožata Zemljo, razprostirata se od 1000 do 60.000 kilometrov nad Zemljinem površjem. NASA se ju je resneje lotila leta 2012, ko je v vesolje izstrelila dve sondi, namenjeni preučevanju Van Allenovih pasov.

 

 

Prebiti zemeljsko orbito in se vrniti nazaj je torej še vedno velika uganka za Naso in ostale vesoljske agencije. Kljub temu pa na Nasinih spletnih straneh - te pa predstavljajo vir informacij za veliko večino masovnih medijev - še vedno najdemo slikovno gradivo in opise človekovih obiskov na Luni pred pol stoletja. Kako to, da se to protislovje glasneje ne izpostavi? Nam je vseeno, ali pa je bilo polstoletno pranje možganov tako učinkovito, da protislovja ne dojamemo?

 

Zanimivo je z današnjimi očmi gledati, kakšni tehnološki skropucali sta bili na primer plovili Apollo 11 in Apollo 17, ki naj bi prvič (1969) in zadnjič (1972) človeka ponesli na Luno - ter nazaj! Dopustimo lahko, da sta pred pol stoletja izgledali napredno in dovršeno, a pri tem (omejenem) izgledu je tudi ostalo. Kajti tudi takrat so Van Allenovi pasovi in visoke temperature predstavljali enak problem kot danes. Če bi ta problem rešili že takrat, s tistim znanjem, materiali, tehnologijami ... ga sedaj zagotovo ne bi izpostavljali. 

 

Danes nas Nasini astronavti in piarovci prepričujejo, da pol stoletja niso bili na Luni (in tudi nasploh izven zemeljske orbite) zgolj zaradi manjšega proračuna, kot so ga imeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Slab izgovor, najtežje in najdražje je namreč prebiti ledino, potem je vse lažje in ceneje. Hkrati so ti na razpolago vse boljši materiali in tehnologije. Sicer pa to nima nikakršne zveze z iskanjem rešitve problema prebijanja Van Allenovih pasov, ki ga sedaj izpostavljajo. Ko so ta problem enkrat rešili, so ga rešili za vselej, ni potrebno še enkrat odkrivati tople vode. Prazne marnje.

 

 

Astronavt Don Pettit s svojimi izjavami kompromitira Naso.

 

 

Na tem mestu si za uvid v Nasino podcenjevanje javnosti poglejte še to pojasnilo, ki govori o dostopu do Lune in uničenju (!) tehnologije: Don Pettit je eden tistih PR-astronavtov, ki najbolj kompromitirajo in smešijo Naso (in velja si pogledati še nekatere druge njegove izjave). In za takšne neumnosti dobiva Nasa 53 milijonov dolarjev na dan?!

 

Kakorkoli, v duhu izjave astronavta Virtsa (in inženirja Smitha) lahko mirno in nič zarotniško zapišemo: človekovi pristanki na Luni so bili velika, grda prevara. Nič čudnega torej ni oziroma je celo nujno, da je Nasa "izgubila" originalne posnetke teh pristankov (vir), na katerih so kritiki našli veliko napak. Če že, bomo od sedaj lahko gledali le prečiščene, prirejene kopije.

 

 

Neverjetno, mar ne? Nasa je "pomotoma" izbrisala enega ključnih dosežkov človeštva moderne dobe ...

 

 

In ne le, da so pri Nasi "izgubili" množico posnetkov in ostalih podatkovnih baz največjega človekovega tehnološkega podviga vseh časov, tudi naprav, s pomočjo katerih bi lahko predvajali oziroma brali ta material (če bi ga slučajno našli), nimajo več. Tako vsaj trdi bivši direktor letenja pri Nasi Gene Kranz. Težko si je zamisliti bolj načrtno, skrbnejšo izgubo podatkov, v tem primeru celo dokaznega materiala.

 

 

Komentar: brez komentarja ...

 

 

V tem duhu tudi ni čudno, da so Nizozemci odkrili, da je "kamen z Lune", ki so ga leta 1969 kot darilo prejeli od posadke Apolla 11, v resnici ničvreden "okameneli" (fosiliziran) les (vir). Podobno lažno darilo naj bi posadka razdelila več kot sto državam!

 

 

Kamen iz Lune v resnici ni bil od tam, ampaj je šlo za fosiliziran kos lesa.

 

 

Izjave predstavnikov Nase - pa tudi naša zdravorazumska presoja, nam danes torej govorijo o lažnosti Nasinih pionirskih in tudi kasnejših podvigov. Se bo kdo kdaj opravičil človeštvu za te prevare? Da so na ta način hoteli nevtralizirati rusko prevlado v vesolju, ni zgolj nedostojen, temveč tudi slab izgovor. Problem Van Allenovih pasov in visokih temperatur pri vesoljskih poletih velja za vse, tudi za Ruse, kar pomeni, da tudi slednji niso prišli kaj prida daleč od Zemlje. A za nas je ključno to, da je Nasa vzniknila na prevari. Upravičeno se postavlja vprašanje, kako sploh zaupati takšni ustanovi. Še posebej v luči tega, da bdi nad področjem, ki ne temelji na klasični znanosti - temveč na verjetju. Že ena laž bi zanjo morala biti usodna. Pa ni, in ker ni, je verjetnost naslednjih laži toliko večja. Še posebej, če ti laži letno prinašajo na desetine milijard dolarjev.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,704
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,392
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,108
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 816
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,966
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 521