Komentar

Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost

Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

07.07.2019 00:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Herman Potočnik Noordung   digitalna umetnost   Vasilij Kandinski   računalniška umetnost   Olga M. Freidenberg   Ars Electronica

Foto: Wikipedia

Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici.

Komentar je nadstruktura tistega, kar se v tem trenutku razvija pred našimi očmi. Današnji komentar je nadaljevanje prejšnjega, ki ga je urednik opremil z naslovom: V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: tisto kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno (vir). Te dni je pred nami je eden najpomembnejših metodoloških ukrepov: Dokončno se moramo odreči teraformativnemu oblikoslovju. V celoti moramo biti usmerjeni proti orbiti, v drug evolucijski dvig! Naša prva umetniška poteza je bila že zdavnaj usmerjena v območje gravitacije nič, druga gesta je bila še globje potopljena v čas, v leto 1989, ko smo prvič objavili operni libreto Rekord. Usmerjena je bila v proizvodnjo mita o Hermanu Potočniku Noordungu. Naša tretja razvojna poteza pa je bila in je še vedno pogojena z razvojem računalniške umetnosti. Ravno zgodovina in estetika računalniške umetnosti nas je v zadnjih dveh desetletjih pospeševala na vseh ravneh.

 

Iz globoke preteklosti mi je privrelo na dan; prof. dr. Dimitrij Rupel je na enem od predavanj izrekel pomemben stavek (seveda po spominu): Tradicija je zakladnica avantgardnih poizkusov!

 

Nista minila dva tedna, ko sem se vrnil iz kozmonavtskega centra, naslednji teden se ponovno vračam vanj. Pripravljat gremo protokole za namestitev umetniškega satelita Umbot::MM (igralec Marko Mlačnik) na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). V prvem koraku bomo v bližnji prihodnosti namestili umetniški satelit na zunanjo nosilno konstrukcijo postaje, v drugem pa bomo umetniški satelit po eksperimentiranju z algoritmi, imenovanimi BIO::grafika, BIO::mehatronika, BIO::logika, vpeli na nizko orbito. Spremljali ga bomo vse dokler ne bo zgorel v atmosferi.

 

V umetnosti dnevno, tedensko delujemo znotraj lastne umetniške vizije. Zato je več kot razumljivo, da so vsi moji finalistični tokovi usmerjeni v orbitalno resničnost. Tendenca mojega prejšnejga komentarja je bila osvetliti in utemeljiti skupno izhodišče konceptualne in računalniške umetnosti. Obe opravljata pomembno nalogo pri gradnji naše postgravitacijske umetnosti. Suprematizem in konstruktivizem pa sta le zgodovinski podpori. Vsi štirje stilni segmenti so med seboj poplnoma skladni, čeprav to nikakor niso bili v času nastanka.

 

V današnjem komentarju želim pokazati, da je včasih tisto, kar je zelo podobno, lahko dejansko popolnoma nasprotno. Ni boljšega primera, kot je odnos med računalniško umetnostjo in opartom (optično umetnostjo). Navidez sta to zelo podobni stilni formaciji, v resnici pa sta si metodološko zelo, zelo oddaljeni. Opart je umetniški stil, dosežen z vizualiziranjem optičnih iluzij, računalniška umetnost pa se preračunava, podrejena je funkcijam podobno kot konstruktivizem. Izhaja iz zastevljenih, programiranih algoritmov.

 

Tako kot je Vasilij Kandinski odločno razmejil svojo umetnost z umetnostjo sovjetskih konstruktivistov, želim sam razmejiti opart od računalniškega geometrizma v imenu postgravitacijske umetnosti:

 

"Samo zato, ker umetnik uporablja abstraktno metodo, to še ne pomeni, da je umetnik abstrakcionst. To sploh še ne pomeni, da je umetnik. Tako kot je mnogo mrtvih trikotnikov (bodisi belih ali zelenih), je mnogo mrtvih petelinov, mrtvih konjev in mrtvih kitar. Enako lahko je biti brez težav akademski realist kot abstrakcionistični akademik."

 

Iluzije, fantazije in oponašanja nimajo prostora v postgravitacijski umetnosti, te so namenjene trgovini in ideologiji trga. Samo avtentičnost (originalnost umetnine), podprta z zgodovinskimi izhodišči, je mogoča v preboju iz teraformativnosti v kozmistično brezpredmetnost. Ponovimo: satelitske umetnosti ne more biti brez računalniškega jezika. Računalniški abstrakcionizem ima združevalno nalogo, planetarno, tehnološko generira vse. Planet je v XX. stoletju uporabil modernizacijo za združevanje vsega tistega, kar je združljivo. Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

 

V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je svet računalniško opremil in pripravil na veliko spremembo, formatiral se je za XXI. in XXII. stoletje. Računalniška umetnost je dobeseden prelom, preobrat, prekinitev in istočasno izumljanje novih čutnih stanj sveta. Na noben način ni negacija avantgarde, ravno obratno. Poetika preloma skupaj z računalniško umetnostjo omogoča avtentičen postgravitacijski preboj. Nujno potrebno se je odreči teraformativnemu mišljenju, tako kot se je bilo potrebno v XX. stoletju odreči mimesisu.

 

Vsaka umetnost uvaja v svojo dikcijo: pred in po tem; pred tem je bilo tako in potem je bilo tako. Surovost in nasilnost do predhodnih stilnih formacij je ena nujnih situacij sveta. Tako smo gledali obrat iz sveta brez računalnikov v svet z računalniki. Celo kapital se je zelo hitro vsilil v računalniški krogotok. Udarna računalniška skupina je prebila pred štirimi desetletji atmosfero modernizma. Naj živi umetni orbitalni ambient, zapuščamo prirodo! Proizvajamo novo naravo! Računalniška revolucija je oblikovala nove in nove plemenite spodbude. Kdo je tisti, ki si želi, da bi bil kontrarevolucionar. Estetika izdajalcev je sicer privlačen paradoks, a je zelo neavtentična!

 

Dodatek: Digitalna umetnost ni nujno računalniška. Predvsem uporablja digitalne tehnologije pri njenih predstavitvenih modelih. Največkrat je seštevek mnogih revolucionarnih praks XX. in XXI. stoletja, tako metodoloških kot tehnoloških. Digitalna umetnost modelira, kinetizira na ekranih digitalne točke, ki imajo svojo barvo in svetlobo (piksle). Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč oblikuje bodočnost. Znanstveno-tehnična revolucija v vsakem času z lahkoto realizira vizije avantgardne umetnosti. Tudi preboj atmosfere! Pri svojih informansih sem zelo pozoren, da ne vstopi v obliko prevelika informacijska zasičenost. Računalniška umetnost je visokomodernistična oblika umetnosti, ki se bo zagotvo prenesla tudi v XXII. stoletje. Postgravitacijska umetnost ni več izoliran pojav. Zato imam močne dokaze.

 

Opisujem stanje: Prvi evolucijski dvig! Človek se dvigne iz štirh udov na dvoje nog.

 

Opisujem projekcijo: Drugi evolucijski dvig!

 

 

Orbitalno formativni mit se vzpostavi s tem, ko postane najava umetniškega sistema oblikovna nujnost, ko postane resničnost. Filologinja Olga M. Freidenberg pravi: "Sredi današnjega časa se nenadoma pojavi bodoči čas, ki dobi status nove pripovedi. Nekaj kar se ima šele zgoditi. Navkljub vsemu se bodočnost odlično prekrije s sednjostjo____ S časom napovedano posatne del realizirane vizije. Toda to je drugotnega pomena____ z izraženo željo se oblikuje mišljenje____tako dobimo tisti bodoči prostor v danem prostoru." Olga M. Freidenberg je bila rojena kot Anna Osipovna Pasternak, bila je sestrična Borisa Pasternaka.

 

Z veliko hitrostjo se nam približuje festival računalniške umetnosti Ars Electronica. Obiščite Linz, da boste lahko videli avtentično, načrtovano bodočnost in nove bodoče prostore.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514