Komentar

Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost

Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

07.07.2019 00:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Herman Potočnik Noordung   digitalna umetnost   Vasilij Kandinski   računalniška umetnost   Olga M. Freidenberg   Ars Electronica

Foto: Wikipedia

Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici.

Komentar je nadstruktura tistega, kar se v tem trenutku razvija pred našimi očmi. Današnji komentar je nadaljevanje prejšnjega, ki ga je urednik opremil z naslovom: V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: tisto kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno (vir). Te dni je pred nami je eden najpomembnejših metodoloških ukrepov: Dokončno se moramo odreči teraformativnemu oblikoslovju. V celoti moramo biti usmerjeni proti orbiti, v drug evolucijski dvig! Naša prva umetniška poteza je bila že zdavnaj usmerjena v območje gravitacije nič, druga gesta je bila še globje potopljena v čas, v leto 1989, ko smo prvič objavili operni libreto Rekord. Usmerjena je bila v proizvodnjo mita o Hermanu Potočniku Noordungu. Naša tretja razvojna poteza pa je bila in je še vedno pogojena z razvojem računalniške umetnosti. Ravno zgodovina in estetika računalniške umetnosti nas je v zadnjih dveh desetletjih pospeševala na vseh ravneh.

 

Iz globoke preteklosti mi je privrelo na dan; prof. dr. Dimitrij Rupel je na enem od predavanj izrekel pomemben stavek (seveda po spominu): Tradicija je zakladnica avantgardnih poizkusov!

 

Nista minila dva tedna, ko sem se vrnil iz kozmonavtskega centra, naslednji teden se ponovno vračam vanj. Pripravljat gremo protokole za namestitev umetniškega satelita Umbot::MM (igralec Marko Mlačnik) na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). V prvem koraku bomo v bližnji prihodnosti namestili umetniški satelit na zunanjo nosilno konstrukcijo postaje, v drugem pa bomo umetniški satelit po eksperimentiranju z algoritmi, imenovanimi BIO::grafika, BIO::mehatronika, BIO::logika, vpeli na nizko orbito. Spremljali ga bomo vse dokler ne bo zgorel v atmosferi.

 

V umetnosti dnevno, tedensko delujemo znotraj lastne umetniške vizije. Zato je več kot razumljivo, da so vsi moji finalistični tokovi usmerjeni v orbitalno resničnost. Tendenca mojega prejšnejga komentarja je bila osvetliti in utemeljiti skupno izhodišče konceptualne in računalniške umetnosti. Obe opravljata pomembno nalogo pri gradnji naše postgravitacijske umetnosti. Suprematizem in konstruktivizem pa sta le zgodovinski podpori. Vsi štirje stilni segmenti so med seboj poplnoma skladni, čeprav to nikakor niso bili v času nastanka.

 

V današnjem komentarju želim pokazati, da je včasih tisto, kar je zelo podobno, lahko dejansko popolnoma nasprotno. Ni boljšega primera, kot je odnos med računalniško umetnostjo in opartom (optično umetnostjo). Navidez sta to zelo podobni stilni formaciji, v resnici pa sta si metodološko zelo, zelo oddaljeni. Opart je umetniški stil, dosežen z vizualiziranjem optičnih iluzij, računalniška umetnost pa se preračunava, podrejena je funkcijam podobno kot konstruktivizem. Izhaja iz zastevljenih, programiranih algoritmov.

 

Tako kot je Vasilij Kandinski odločno razmejil svojo umetnost z umetnostjo sovjetskih konstruktivistov, želim sam razmejiti opart od računalniškega geometrizma v imenu postgravitacijske umetnosti:

 

"Samo zato, ker umetnik uporablja abstraktno metodo, to še ne pomeni, da je umetnik abstrakcionst. To sploh še ne pomeni, da je umetnik. Tako kot je mnogo mrtvih trikotnikov (bodisi belih ali zelenih), je mnogo mrtvih petelinov, mrtvih konjev in mrtvih kitar. Enako lahko je biti brez težav akademski realist kot abstrakcionistični akademik."

 

Iluzije, fantazije in oponašanja nimajo prostora v postgravitacijski umetnosti, te so namenjene trgovini in ideologiji trga. Samo avtentičnost (originalnost umetnine), podprta z zgodovinskimi izhodišči, je mogoča v preboju iz teraformativnosti v kozmistično brezpredmetnost. Ponovimo: satelitske umetnosti ne more biti brez računalniškega jezika. Računalniški abstrakcionizem ima združevalno nalogo, planetarno, tehnološko generira vse. Planet je v XX. stoletju uporabil modernizacijo za združevanje vsega tistega, kar je združljivo. Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

 

V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je svet računalniško opremil in pripravil na veliko spremembo, formatiral se je za XXI. in XXII. stoletje. Računalniška umetnost je dobeseden prelom, preobrat, prekinitev in istočasno izumljanje novih čutnih stanj sveta. Na noben način ni negacija avantgarde, ravno obratno. Poetika preloma skupaj z računalniško umetnostjo omogoča avtentičen postgravitacijski preboj. Nujno potrebno se je odreči teraformativnemu mišljenju, tako kot se je bilo potrebno v XX. stoletju odreči mimesisu.

 

Vsaka umetnost uvaja v svojo dikcijo: pred in po tem; pred tem je bilo tako in potem je bilo tako. Surovost in nasilnost do predhodnih stilnih formacij je ena nujnih situacij sveta. Tako smo gledali obrat iz sveta brez računalnikov v svet z računalniki. Celo kapital se je zelo hitro vsilil v računalniški krogotok. Udarna računalniška skupina je prebila pred štirimi desetletji atmosfero modernizma. Naj živi umetni orbitalni ambient, zapuščamo prirodo! Proizvajamo novo naravo! Računalniška revolucija je oblikovala nove in nove plemenite spodbude. Kdo je tisti, ki si želi, da bi bil kontrarevolucionar. Estetika izdajalcev je sicer privlačen paradoks, a je zelo neavtentična!

 

Dodatek: Digitalna umetnost ni nujno računalniška. Predvsem uporablja digitalne tehnologije pri njenih predstavitvenih modelih. Največkrat je seštevek mnogih revolucionarnih praks XX. in XXI. stoletja, tako metodoloških kot tehnoloških. Digitalna umetnost modelira, kinetizira na ekranih digitalne točke, ki imajo svojo barvo in svetlobo (piksle). Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč oblikuje bodočnost. Znanstveno-tehnična revolucija v vsakem času z lahkoto realizira vizije avantgardne umetnosti. Tudi preboj atmosfere! Pri svojih informansih sem zelo pozoren, da ne vstopi v obliko prevelika informacijska zasičenost. Računalniška umetnost je visokomodernistična oblika umetnosti, ki se bo zagotvo prenesla tudi v XXII. stoletje. Postgravitacijska umetnost ni več izoliran pojav. Zato imam močne dokaze.

 

Opisujem stanje: Prvi evolucijski dvig! Človek se dvigne iz štirh udov na dvoje nog.

 

Opisujem projekcijo: Drugi evolucijski dvig!

 

 

Orbitalno formativni mit se vzpostavi s tem, ko postane najava umetniškega sistema oblikovna nujnost, ko postane resničnost. Filologinja Olga M. Freidenberg pravi: "Sredi današnjega časa se nenadoma pojavi bodoči čas, ki dobi status nove pripovedi. Nekaj kar se ima šele zgoditi. Navkljub vsemu se bodočnost odlično prekrije s sednjostjo____ S časom napovedano posatne del realizirane vizije. Toda to je drugotnega pomena____ z izraženo željo se oblikuje mišljenje____tako dobimo tisti bodoči prostor v danem prostoru." Olga M. Freidenberg je bila rojena kot Anna Osipovna Pasternak, bila je sestrična Borisa Pasternaka.

 

Z veliko hitrostjo se nam približuje festival računalniške umetnosti Ars Electronica. Obiščite Linz, da boste lahko videli avtentično, načrtovano bodočnost in nove bodoče prostore.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
0
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
38
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
33
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,136
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,749
03/
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,310
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,293
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,763
06/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 2,134
07/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,173
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,414
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,119
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,071