Komentar

Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost

Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

07.07.2019 00:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Herman Potočnik Noordung   digitalna umetnost   Vasilij Kandinski   računalniška umetnost   Olga M. Freidenberg   Ars Electronica

Foto: Wikipedia

Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici.

Komentar je nadstruktura tistega, kar se v tem trenutku razvija pred našimi očmi. Današnji komentar je nadaljevanje prejšnjega, ki ga je urednik opremil z naslovom: V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: tisto kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno (vir). Te dni je pred nami je eden najpomembnejših metodoloških ukrepov: Dokončno se moramo odreči teraformativnemu oblikoslovju. V celoti moramo biti usmerjeni proti orbiti, v drug evolucijski dvig! Naša prva umetniška poteza je bila že zdavnaj usmerjena v območje gravitacije nič, druga gesta je bila še globje potopljena v čas, v leto 1989, ko smo prvič objavili operni libreto Rekord. Usmerjena je bila v proizvodnjo mita o Hermanu Potočniku Noordungu. Naša tretja razvojna poteza pa je bila in je še vedno pogojena z razvojem računalniške umetnosti. Ravno zgodovina in estetika računalniške umetnosti nas je v zadnjih dveh desetletjih pospeševala na vseh ravneh.

 

Iz globoke preteklosti mi je privrelo na dan; prof. dr. Dimitrij Rupel je na enem od predavanj izrekel pomemben stavek (seveda po spominu): Tradicija je zakladnica avantgardnih poizkusov!

 

Nista minila dva tedna, ko sem se vrnil iz kozmonavtskega centra, naslednji teden se ponovno vračam vanj. Pripravljat gremo protokole za namestitev umetniškega satelita Umbot::MM (igralec Marko Mlačnik) na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). V prvem koraku bomo v bližnji prihodnosti namestili umetniški satelit na zunanjo nosilno konstrukcijo postaje, v drugem pa bomo umetniški satelit po eksperimentiranju z algoritmi, imenovanimi BIO::grafika, BIO::mehatronika, BIO::logika, vpeli na nizko orbito. Spremljali ga bomo vse dokler ne bo zgorel v atmosferi.

 

V umetnosti dnevno, tedensko delujemo znotraj lastne umetniške vizije. Zato je več kot razumljivo, da so vsi moji finalistični tokovi usmerjeni v orbitalno resničnost. Tendenca mojega prejšnejga komentarja je bila osvetliti in utemeljiti skupno izhodišče konceptualne in računalniške umetnosti. Obe opravljata pomembno nalogo pri gradnji naše postgravitacijske umetnosti. Suprematizem in konstruktivizem pa sta le zgodovinski podpori. Vsi štirje stilni segmenti so med seboj poplnoma skladni, čeprav to nikakor niso bili v času nastanka.

 

V današnjem komentarju želim pokazati, da je včasih tisto, kar je zelo podobno, lahko dejansko popolnoma nasprotno. Ni boljšega primera, kot je odnos med računalniško umetnostjo in opartom (optično umetnostjo). Navidez sta to zelo podobni stilni formaciji, v resnici pa sta si metodološko zelo, zelo oddaljeni. Opart je umetniški stil, dosežen z vizualiziranjem optičnih iluzij, računalniška umetnost pa se preračunava, podrejena je funkcijam podobno kot konstruktivizem. Izhaja iz zastevljenih, programiranih algoritmov.

 

Tako kot je Vasilij Kandinski odločno razmejil svojo umetnost z umetnostjo sovjetskih konstruktivistov, želim sam razmejiti opart od računalniškega geometrizma v imenu postgravitacijske umetnosti:

 

"Samo zato, ker umetnik uporablja abstraktno metodo, to še ne pomeni, da je umetnik abstrakcionst. To sploh še ne pomeni, da je umetnik. Tako kot je mnogo mrtvih trikotnikov (bodisi belih ali zelenih), je mnogo mrtvih petelinov, mrtvih konjev in mrtvih kitar. Enako lahko je biti brez težav akademski realist kot abstrakcionistični akademik."

 

Iluzije, fantazije in oponašanja nimajo prostora v postgravitacijski umetnosti, te so namenjene trgovini in ideologiji trga. Samo avtentičnost (originalnost umetnine), podprta z zgodovinskimi izhodišči, je mogoča v preboju iz teraformativnosti v kozmistično brezpredmetnost. Ponovimo: satelitske umetnosti ne more biti brez računalniškega jezika. Računalniški abstrakcionizem ima združevalno nalogo, planetarno, tehnološko generira vse. Planet je v XX. stoletju uporabil modernizacijo za združevanje vsega tistega, kar je združljivo. Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

 

V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je svet računalniško opremil in pripravil na veliko spremembo, formatiral se je za XXI. in XXII. stoletje. Računalniška umetnost je dobeseden prelom, preobrat, prekinitev in istočasno izumljanje novih čutnih stanj sveta. Na noben način ni negacija avantgarde, ravno obratno. Poetika preloma skupaj z računalniško umetnostjo omogoča avtentičen postgravitacijski preboj. Nujno potrebno se je odreči teraformativnemu mišljenju, tako kot se je bilo potrebno v XX. stoletju odreči mimesisu.

 

Vsaka umetnost uvaja v svojo dikcijo: pred in po tem; pred tem je bilo tako in potem je bilo tako. Surovost in nasilnost do predhodnih stilnih formacij je ena nujnih situacij sveta. Tako smo gledali obrat iz sveta brez računalnikov v svet z računalniki. Celo kapital se je zelo hitro vsilil v računalniški krogotok. Udarna računalniška skupina je prebila pred štirimi desetletji atmosfero modernizma. Naj živi umetni orbitalni ambient, zapuščamo prirodo! Proizvajamo novo naravo! Računalniška revolucija je oblikovala nove in nove plemenite spodbude. Kdo je tisti, ki si želi, da bi bil kontrarevolucionar. Estetika izdajalcev je sicer privlačen paradoks, a je zelo neavtentična!

 

Dodatek: Digitalna umetnost ni nujno računalniška. Predvsem uporablja digitalne tehnologije pri njenih predstavitvenih modelih. Največkrat je seštevek mnogih revolucionarnih praks XX. in XXI. stoletja, tako metodoloških kot tehnoloških. Digitalna umetnost modelira, kinetizira na ekranih digitalne točke, ki imajo svojo barvo in svetlobo (piksle). Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč oblikuje bodočnost. Znanstveno-tehnična revolucija v vsakem času z lahkoto realizira vizije avantgardne umetnosti. Tudi preboj atmosfere! Pri svojih informansih sem zelo pozoren, da ne vstopi v obliko prevelika informacijska zasičenost. Računalniška umetnost je visokomodernistična oblika umetnosti, ki se bo zagotvo prenesla tudi v XXII. stoletje. Postgravitacijska umetnost ni več izoliran pojav. Zato imam močne dokaze.

 

Opisujem stanje: Prvi evolucijski dvig! Človek se dvigne iz štirh udov na dvoje nog.

 

Opisujem projekcijo: Drugi evolucijski dvig!

 

 

Orbitalno formativni mit se vzpostavi s tem, ko postane najava umetniškega sistema oblikovna nujnost, ko postane resničnost. Filologinja Olga M. Freidenberg pravi: "Sredi današnjega časa se nenadoma pojavi bodoči čas, ki dobi status nove pripovedi. Nekaj kar se ima šele zgoditi. Navkljub vsemu se bodočnost odlično prekrije s sednjostjo____ S časom napovedano posatne del realizirane vizije. Toda to je drugotnega pomena____ z izraženo željo se oblikuje mišljenje____tako dobimo tisti bodoči prostor v danem prostoru." Olga M. Freidenberg je bila rojena kot Anna Osipovna Pasternak, bila je sestrična Borisa Pasternaka.

 

Z veliko hitrostjo se nam približuje festival računalniške umetnosti Ars Electronica. Obiščite Linz, da boste lahko videli avtentično, načrtovano bodočnost in nove bodoče prostore.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,164
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,428
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,580
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,262
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,041
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,153
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,121
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 889
10/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,977