Komentar

Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost

Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

07.07.2019 00:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mednarodna vesoljska postaja   Herman Potočnik Noordung   digitalna umetnost   Vasilij Kandinski   računalniška umetnost   Olga M. Freidenberg   Ars Electronica

Foto: Wikipedia

Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici.

Komentar je nadstruktura tistega, kar se v tem trenutku razvija pred našimi očmi. Današnji komentar je nadaljevanje prejšnjega, ki ga je urednik opremil z naslovom: V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: tisto kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno (vir). Te dni je pred nami je eden najpomembnejših metodoloških ukrepov: Dokončno se moramo odreči teraformativnemu oblikoslovju. V celoti moramo biti usmerjeni proti orbiti, v drug evolucijski dvig! Naša prva umetniška poteza je bila že zdavnaj usmerjena v območje gravitacije nič, druga gesta je bila še globje potopljena v čas, v leto 1989, ko smo prvič objavili operni libreto Rekord. Usmerjena je bila v proizvodnjo mita o Hermanu Potočniku Noordungu. Naša tretja razvojna poteza pa je bila in je še vedno pogojena z razvojem računalniške umetnosti. Ravno zgodovina in estetika računalniške umetnosti nas je v zadnjih dveh desetletjih pospeševala na vseh ravneh.

 

Iz globoke preteklosti mi je privrelo na dan; prof. dr. Dimitrij Rupel je na enem od predavanj izrekel pomemben stavek (seveda po spominu): Tradicija je zakladnica avantgardnih poizkusov!

 

Nista minila dva tedna, ko sem se vrnil iz kozmonavtskega centra, naslednji teden se ponovno vračam vanj. Pripravljat gremo protokole za namestitev umetniškega satelita Umbot::MM (igralec Marko Mlačnik) na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). V prvem koraku bomo v bližnji prihodnosti namestili umetniški satelit na zunanjo nosilno konstrukcijo postaje, v drugem pa bomo umetniški satelit po eksperimentiranju z algoritmi, imenovanimi BIO::grafika, BIO::mehatronika, BIO::logika, vpeli na nizko orbito. Spremljali ga bomo vse dokler ne bo zgorel v atmosferi.

 

V umetnosti dnevno, tedensko delujemo znotraj lastne umetniške vizije. Zato je več kot razumljivo, da so vsi moji finalistični tokovi usmerjeni v orbitalno resničnost. Tendenca mojega prejšnejga komentarja je bila osvetliti in utemeljiti skupno izhodišče konceptualne in računalniške umetnosti. Obe opravljata pomembno nalogo pri gradnji naše postgravitacijske umetnosti. Suprematizem in konstruktivizem pa sta le zgodovinski podpori. Vsi štirje stilni segmenti so med seboj poplnoma skladni, čeprav to nikakor niso bili v času nastanka.

 

V današnjem komentarju želim pokazati, da je včasih tisto, kar je zelo podobno, lahko dejansko popolnoma nasprotno. Ni boljšega primera, kot je odnos med računalniško umetnostjo in opartom (optično umetnostjo). Navidez sta to zelo podobni stilni formaciji, v resnici pa sta si metodološko zelo, zelo oddaljeni. Opart je umetniški stil, dosežen z vizualiziranjem optičnih iluzij, računalniška umetnost pa se preračunava, podrejena je funkcijam podobno kot konstruktivizem. Izhaja iz zastevljenih, programiranih algoritmov.

 

Tako kot je Vasilij Kandinski odločno razmejil svojo umetnost z umetnostjo sovjetskih konstruktivistov, želim sam razmejiti opart od računalniškega geometrizma v imenu postgravitacijske umetnosti:

 

"Samo zato, ker umetnik uporablja abstraktno metodo, to še ne pomeni, da je umetnik abstrakcionst. To sploh še ne pomeni, da je umetnik. Tako kot je mnogo mrtvih trikotnikov (bodisi belih ali zelenih), je mnogo mrtvih petelinov, mrtvih konjev in mrtvih kitar. Enako lahko je biti brez težav akademski realist kot abstrakcionistični akademik."

 

Iluzije, fantazije in oponašanja nimajo prostora v postgravitacijski umetnosti, te so namenjene trgovini in ideologiji trga. Samo avtentičnost (originalnost umetnine), podprta z zgodovinskimi izhodišči, je mogoča v preboju iz teraformativnosti v kozmistično brezpredmetnost. Ponovimo: satelitske umetnosti ne more biti brez računalniškega jezika. Računalniški abstrakcionizem ima združevalno nalogo, planetarno, tehnološko generira vse. Planet je v XX. stoletju uporabil modernizacijo za združevanje vsega tistega, kar je združljivo. Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je v današnjem svetu mogoče doseči originalnost, nastajajo v njem nove in nove umetnine, ki so vedno bližje resnici. Oblikuje se umetniška originalnost. Zelo pomembno je, da z računalniškimi orodji in programi ne prihaja do ukinjanja pojma - umetnost. Med drugim tudi zato, ker so nam jo naši romantiki, naši predhodniki tako težko priborili.

 

V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je svet računalniško opremil in pripravil na veliko spremembo, formatiral se je za XXI. in XXII. stoletje. Računalniška umetnost je dobeseden prelom, preobrat, prekinitev in istočasno izumljanje novih čutnih stanj sveta. Na noben način ni negacija avantgarde, ravno obratno. Poetika preloma skupaj z računalniško umetnostjo omogoča avtentičen postgravitacijski preboj. Nujno potrebno se je odreči teraformativnemu mišljenju, tako kot se je bilo potrebno v XX. stoletju odreči mimesisu.

 

Vsaka umetnost uvaja v svojo dikcijo: pred in po tem; pred tem je bilo tako in potem je bilo tako. Surovost in nasilnost do predhodnih stilnih formacij je ena nujnih situacij sveta. Tako smo gledali obrat iz sveta brez računalnikov v svet z računalniki. Celo kapital se je zelo hitro vsilil v računalniški krogotok. Udarna računalniška skupina je prebila pred štirimi desetletji atmosfero modernizma. Naj živi umetni orbitalni ambient, zapuščamo prirodo! Proizvajamo novo naravo! Računalniška revolucija je oblikovala nove in nove plemenite spodbude. Kdo je tisti, ki si želi, da bi bil kontrarevolucionar. Estetika izdajalcev je sicer privlačen paradoks, a je zelo neavtentična!

 

Dodatek: Digitalna umetnost ni nujno računalniška. Predvsem uporablja digitalne tehnologije pri njenih predstavitvenih modelih. Največkrat je seštevek mnogih revolucionarnih praks XX. in XXI. stoletja, tako metodoloških kot tehnoloških. Digitalna umetnost modelira, kinetizira na ekranih digitalne točke, ki imajo svojo barvo in svetlobo (piksle). Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč oblikuje bodočnost. Znanstveno-tehnična revolucija v vsakem času z lahkoto realizira vizije avantgardne umetnosti. Tudi preboj atmosfere! Pri svojih informansih sem zelo pozoren, da ne vstopi v obliko prevelika informacijska zasičenost. Računalniška umetnost je visokomodernistična oblika umetnosti, ki se bo zagotvo prenesla tudi v XXII. stoletje. Postgravitacijska umetnost ni več izoliran pojav. Zato imam močne dokaze.

 

Opisujem stanje: Prvi evolucijski dvig! Človek se dvigne iz štirh udov na dvoje nog.

 

Opisujem projekcijo: Drugi evolucijski dvig!

 

 

Orbitalno formativni mit se vzpostavi s tem, ko postane najava umetniškega sistema oblikovna nujnost, ko postane resničnost. Filologinja Olga M. Freidenberg pravi: "Sredi današnjega časa se nenadoma pojavi bodoči čas, ki dobi status nove pripovedi. Nekaj kar se ima šele zgoditi. Navkljub vsemu se bodočnost odlično prekrije s sednjostjo____ S časom napovedano posatne del realizirane vizije. Toda to je drugotnega pomena____ z izraženo željo se oblikuje mišljenje____tako dobimo tisti bodoči prostor v danem prostoru." Olga M. Freidenberg je bila rojena kot Anna Osipovna Pasternak, bila je sestrična Borisa Pasternaka.

 

Z veliko hitrostjo se nam približuje festival računalniške umetnosti Ars Electronica. Obiščite Linz, da boste lahko videli avtentično, načrtovano bodočnost in nove bodoče prostore.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
7
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
Deset provokativnih vprašanj za zagovornike informativnih oddaj javne RTV Slovenija
13
27.09.2020 20:50
Levi intelektualci nas svarijo o nevarnosti, ki preti javni radioteleviziji. Ogroža jo Janševa vlada, ki RTV želi orbanizirati, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.812
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.631
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.216
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.834
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.814
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.978
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.941
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.153
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.655
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.676