Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. Dotlej pa naj zaradi interesa javnosti velja, da imajo prav. Morebitna vrnitev dotičnega otroškega srčnega kirurga namreč ni zanimiva samo zaradi njegovih prejšnjih bizarnih porajanj, pač pa odpira vrsto zanimivih vprašanj v nacionalni katastrofi, ki se ji reče moderna otroška kardiologija v Sloveniji. A za začetek nekoliko obnovimo obdobje zadnjih nekaj let, ki mu mirno lahko rečemo obdobje milojkovanja.
Bistveno ga je zaznamovala namreč bivša ministrica za zdrave (člane zdravniško-dobaviteljske mafije) - Milojka Kolar Celarc alias Pokvarjena Milojka -, ki je bolj kot za bolnike (za katere ji je, vsaj na obeh interpelacijah in pred kamerami, šlo) skrbela za zdravniško-dobaviteljske interese. Saj se še spomnite interventnega zakona in 136 milijonov vaših evrov, ki jih je vrgla tej kriminalni združbi? Znesek, ki bi lahko rešil problem otroške srčne kardiologije za vekomaj. Pa ga je raje vrgla v jahte in na švicarske račune teh "dobaviteljev". Ker ji gre za bolnike, kakopak.
V obdobju milojkovanja se je v UKC Ljubljana zgodilo več katastrof. Ena izmed večjih je bila (poleg propada otroške kardiologije, a o tem podrobneje nekoliko kasneje) hitro menjavanje generalnih direktorjev - na manj kot eno leto. To seveda ni slučaj. Če generale menjaš dovolj hitro, vojska ne more delovati učinkovito in ne more imeti uspehov. Še posebej, če na mesta generalov nameščaš ljudi, ki z vojskovanjem nimajo nobene zveze. Če še enkrat obnovimo bizarno četico, ki je v zadnjih petih letih korakala na čelu naše največje, najpomembnejše in univerzitetne bolnišnice ter tudi največje univerzitetne krinke za organiziran kriminal in sistemsko korupcijo v zdravstvu v državi, gre takole:
1. Strojnik Simon
Obdobje milojkovanja se začne z generalom Simonom. Po izobrazbi je strojni inženir. Vodil pa je univerzitetno bolnišnico. Ko je zaradi vseh razkritij in rabot v UKC Ljubljana zanj postalo prevroče, se je kot izkušen strojni inženir potuhnil v drobovje UKC Ljubljana - na mesto nekakšnega agenta za informacijsko varnost. Ali česarkoli že. Kasneje je, kot bi rekel Tomaž Domicelj, vzel šminko in čisto potiho odšel v zasebno ordinacijo ljubljanske "elite" - Barsos.
2. Andrej iz Bleda
Zdravniško-dobaviteljska mafija je potem na njegovo mesto skušala inštalirati poslovneža Andreja Baričiča, sicer Vrhunčevega soseda z Bleda. Ni zdržal dolgo. Poleg problema z mediji in pojasnjevanjem svoje poslovne preteklosti z nekaj podjetji v nekaj državah, so revežu zaradi preobilice dela, no, pa tudi vroče poletje je bilo tistihmal, zgnili paradižniki na blejski gredici.
Andrej Baričič, eden izmed bolj eksotičnih bivših direktorjev UKCL. Bil je sicer le vršilec dolžnosti direktorja.
3. Upokojenka Brigita
Baričiča je potem nasledila do tistega usodnega popoldneva upokojenka in članica Sveta zavoda UKC Ljubljana Brigita Čokl. Kot je sama povedala, še zjutraj ni vedela, da jo bo omrežje do popoldneva iz pokoja reaktiviralo in katapultiralo na mesto generalke ljubljanske bolnišnice. Predstavljam si, da je iz čevapdžinice Zoki pri Smeltu zazvonil rdeči telefon in Janez ji je v tistem raskavem, samo zanj značilnem glasu, sporočil novo domačo nalogo. Gospa je, videlo se je, nalogo sprejela z zelo stisnjenimi zobmi. Nič kaj ji ni dišala.
4. Rožle Kopač
Ko je prišel čez nekaj mesecev čas slovesa, je služba za upravljanje s človeškimi viri zdravniško-dobaviteljske naveze od nekje privlekla naslednjega bolestnega ambiciozneža in ga ustoličila na tron univerzitetne bolnišnice - Andraža Kopača. Pazite, pred tem je bil dotični gospod direktor čevljarskega podjetja Alpina. Že naslednji dan pa direktor univerzitetne bolnišnice. V UKC Ljubljana so ga klicali Rožle.
4. Osemenjevalec Aleš
In ko smo mislili, da smo videli že vse, se v orbito slovenske medicine izstreli njegov naslednik - Aleš Šabeder. Po enakem vzorcu. Še dan poprej direktor hortikulturnega podjetja Semenarna d.d., naslednji dan pa direktor največje zdravstvene ustanove v državi. Si predstavljate, da bi v Nemčiji čez noč postal direktor univerzitetne bolnišnice Charite v Berlinu človek, ki bi bil še dan poprej direktor vrtnarskega oddelka verige Bauhaus? Ali pa da bi se v štirih letih na vodilnem mestu te bolnišnice zamenjalo pet ljudi brez ustrezne izobrazbe in izkušenj? Nekdo v Berlinu bi svet zavoda povprašal najmanj po zdravju. Vprašanje bi bilo zelo glasno.
Pri nas pač ne. In zato je bilo šabedrovanje za UKC Ljubljana še posebej usodno. V času ljubiteljskega vodenja ljubljanske bolnišnice s strani bivšega direktorja hortikulturnega podjetja se je minus bolnišnice ponovno poglobil in Aleš Šabeder ni znižal cene niti enemu zdravilu, medicinskemu pripomočku, IT ali kakšni drugi storitvi od okrog 20.000. Oboje bi vsega hudega vajeni Janez Novak v severnobalkanski provinci, moralni faveli EU in eni najbolj skorumpiranih članic unije, Sloveniji, še nekako požrl. Tega kar je sledilo običajnemu organiziranemu kriminalu in sistemski korupciji v UKC Ljubljana, pač ne more.
Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdrave v obdobju 2014-2018.
Od porazov do samomora
V okviru šabedrovanja je prišlo namreč tudi do uničenja treh medicinskih strok - otroške kardiologije, otroške srčne kirurgije in pediatrične intenzivne medicine - in to na nacionalnem nivoju. V okviru šabedrovanja je prišlo tudi do uničenja poskusa reševanja zagate s slamnatim inštitutom za otroške srčne bolezni NIOSB, ki, mimogrede, čeprav je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni, in že dodobra likvidiran, še kar deluje in tam nekdo še kar vleče plačo. Zaradi katastrofalnega reševanja posledic uničenega programa otroške kardiologije so poleti 2018 v okviru šabedrovanja umrli, po iz medijev znanih informacijah in po nepotrebnem, najmanj trije dojenčki, bogsigavedi koliko v resnici ... In zaradi psihopatskega predstojnika, kakršnih v UKC Ljubljana z namenom vzdrževanja organiziranega kriminala in sistemske korupcije kar mrgoli, je, kot da ne bi bilo že vsega dovolj, naredil iz obupa samomor še zelo perspektiven kolega, specializant pediatrije.
Da, to so bili dosežki Aleša Šabedra, bivšega direktorja hortikulturnega podjetja Semenarna d.d., medtem ko je z blatnimi gojzarji gazil po univerzitetni ustanovi. Kot se za absurdistan, v kakršnega se je Slovenija po 30 letih izčrpavanja, korupcije in negativne selekcije sesedla spodobi, je gospod, po vsej katastrofi, ki jo je pustil v največji univerzitetni bolnišnici, da, videli ste, postal minister za zdrave (člane zdravniško-dobaviteljske mafije). Zlahka lahko uganete, zakaj.
***
In kakšno je stanje na otroški kardiologiji danes? Če drži, da se v Slovenijo vrača izraelski kirurg David Mishaly, potem naravnost katastrofalno. Če pa boste vprašali na pediatrični kliniki, se vam bodo pohvalili, da je na najlepši otroški kliniki sredi najlepšega mesta na svetu vse v najlepšem redu. Tako zelo v redu, da so pred kratkim bojda dobili celo nov certifikat odličnosti.
Problem dr. Mishalyja ni strokovne narave. Problem dr. Mishalyja je način, kako so ga v okviru takratnih domačijskih prijemov v UKC Ljubljana v ustanovo pripeljali, v njej tolerirali in (pre)plačevali. Primer Mishaly je končal kot huda anomalija tako v mednarodnem poročilu, ki ga je naročila pred leti Zdravniška zbornica Slovenije, opravila pa ga je mednarodna ekipa strokovnjakov pod vodstvom slovenskega kirurga iz Teksasa prof. dr. Igorja Gregoriča. In primer Mishaly je končal kot huda anomalija tudi v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije (vir).
Izraelski otroški srčni kirurg David Mishaly je brez dvoma strokovno neoporečen. (Foto: DOTmed.com)
Dr. Mishalyja je leta 2007 v UKC Ljubljana pripeljal takratni predstojnik KO za srčno kirurgijo prof. dr. Borut Geršak. Po domače, kakopak. Dr. Mishaly je prišel in operiral slovenske otroke s prirojenimi srčnimi napakami. Mirno je prihajal in odhajal. Brez licence Zdravniške zbornice Slovenije. Brez dokazil o izobrazbi. Brez znanja slovenskega jezika. Poizkusite v Veliki Britaniji priti mimo njihovega ekvivalenta zdravniške zbornice - General Medical Council - v katerokoli bolnišnico, vzamite skalpel v roke in operirajte. Si upate?
Operiral prek avtorske pogodbe
Zdravniška zbornica Slovenije je gledala stran. Takratna direktorja, generalni Simon Vrhunec in strokovna Darinka Miklavčič, sta zavestno kršila vso zakonodajo glede dokazovanja ustrezne izobrazbe in pridobivanja licence. Poročilo KPK jima očita še več: enormne honorarje za le nekajdnevno delo na mesec sta Mishalyju izplačevala kar kot avtorski honorar. Dodatno, poleg drugih hudih anomalij, pa mu mednarodno poročilo prof. Gregoriča med glavnimi grehi očita še to, da ni izobrazil slovenskih kirurgov, da se pod svoje operacije ni podpisoval, pač pa sta se kirurga specializanta, ki naj bi ju učil, in še, da je po operacijah takoj odhajal v Izrael, zaplete pa večinoma puščal reševati domačim, neizkušenim, mladim kirurgom.
Po javnem zgražanju je dr. Mishaly leta 2012 vendarle pridobil licenco Zdravniške zbornice Slovenije. Kako, glede na to, da še vedno ne zna slovensko, ne vem. Zagotovo pa sta pomagala dva dejavnika: prvič, takratni predstojnik KO za kardiologijo, sicer bojda lastnik vile v Dubaju in, kot se je sam znal pohvaliti, ponosni lastnik štirih arabskih žrebcev (vse gotovo iz plače javnega uslužbenca v 57. plačnem razredu javnega sektorja Republike Slovenije), prof. Geršak, ki se je bojda kar sam imenoval v komisijo za dodelitev licence dr. Mishalyju, in drugič, obdobje menjavanja ministrov, ko je minister Dorjan Marušič odhajal in minister dr. Tomaž Gantar prihajal. Po domače: izkoristili so medvladni kaos.
Predsednica Zdravniške zbornice je bila tiste, za dr. Mishalyja in kompanijo, usodne dni, dr. Gordana Živčec-Kalan. Gospa, ki po mnogih aferah danes tudi kandidira za, da, uganili ste, mesto generalnega direktorja UKC Ljubljana. Dr. Mishalyju je licenco potrdila prav ona!

Gordana Živčec Kalan: kot šefinja ZZS je Mishalyju dala licenco, zdaj kandidira za generalno direktorico UKC.
Če drži informacija, da dr. Mishaly spet prihaja v UKC Ljubljana, ali je potem res na otroški kardiologiji vse v najlepšem redu, kot nam zagotavljajo na Pediatrični kliniki? Ima, glede na to, da je potrebno licenco obnavljati vsakih sedem let, od februarja 2012 pa jih je minilo že več, dr. Mishaly še vedno veljavno licenco za kirurške posege v Republiki Sloveniji? Se je medtem naučil slovensko? Bo plačan preko avtorske pogodbe? Kako vrtoglav bo honorar? Kolikokrat na mesec bo prihajal? Koliko dni bo ostajal? Bo izpolnil obljubo iz leta 2007 in naučil slovenske mlade kirurge te obrti?
Vprašanj je veliko, veliko ...
Kaj se dogaja na Pediatrični kliniki? Ali tam luknje krpajo še vedno hrvaški kolegi? Kaj je s kontinuiteto? Kako poteka izobraževanje? Kdo se odloča o časovni ustreznosti posegov pri otrocih s prirojenimi srčnimi napakami skozi daljše obdobje, če ni stalne ekipe?
Zakaj dr. Mishaly, če pa naj bi aprila letos zaposlili v UKC Ljubljana srbskega kirurga, ki ga opisujejo kot "starejši kirurg" in bi torej moral biti sposoben operirati vse različne prirojene srčne napake? Je Srb na dopustu? Če ne, zakaj potem Mishaly? Če da, zakaj ne pride z dopusta?
Če prihaja v UKC Ljubljana ponovno dr. Mishaly, kako je z odličnim sodelovanjem z bolnišnico Motol v Pragi?
Z informacijo, da v UKC Ljubljana ponovno prihaja dr. Mishaly, se odpira vrsta zelo zanimivih vprašanj. Če drži, potem se v naši največji in univerzitetni bolnišnici ponovno lotevajo reševanja težav po starem vzorcu. Na absces polagajo nove in nove obliže. Namesto, da bi ga zdrenirali in začeli na novo.
***
Zgodbo bomo vsekakor spremljali. In zgodba bo postala še posebej zanimiva, če bo jutri na mesto generalne direktorice imenovana dr. Gordana Živčec-Kalan, ki ni samo izdatno rušila NIOSB in ga prijavila na zdravstveni inšpektorat, pač pa bojda tudi javno napovedala kazenski ovadbi zoper Pokvarjeno Milojko in Braneta Dobnikarja, še vedno aktivnega direktorja slamnatega inštituta, ki nikoli zares ni deloval.
Zgodba bo zanimiva in bizarna tudi zato, ker bi s prihodom dr. Mishalyja trenutno vodstvo UKC Ljubljana, trenutno Ministrstvo za zdravje in trenutna Zdravniška zbornica Slovenije izvedli absolutno defekacijo nad Mednarodnim poročilom o anomalijah v programu otroške srčne kirurgije, ki ga je naročila takratna Zdravniška zbornica Slovenije sama.
Jutri bomo torej priča dvema dogodkoma: prvič, morebitnemu ponovnemu prihodu dr. Mishalyja v UKC Ljubljana, kar bo zadeve na otroški kardiologiji zagotovo ponovno zapletlo, in izbiri novega generalnega direktorja naše največje in univerzitetne bolnišnice. Če se je na prvi pogled zdelo, tudi glede na nekatere indice in informacijo o prihodu dr. Mishalyja, da je zdravniško-dobaviteljska mafija za novo generalno direktorico UKC Ljubjana s polnimi pooblastili že izbrala dr. Gordano Živčec-Kalan, pa po ponedeljkovih informacijah v javnih občilih nisem več tako prepričan. Zdi se, da so šahisti zdravstvenega podzemlja našli drugačno rešitev. Rešitev, s katero bodo skušali spraviti kritike v pat pozicijo. A jim ne bo uspelo. Mat je v bližnji prihodnosti neizbežen.