Razkrivamo

Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?

Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. Dotlej pa naj zaradi interesa javnosti velja, da imajo prav. Morebitna vrnitev dotičnega otroškega srčnega kirurga namreč ni zanimiva samo zaradi njegovih prejšnjih bizarnih porajanj, pač pa odpira vrsto zanimivih vprašanj v nacionalni katastrofi, ki se ji reče moderna otroška kardiologija v Sloveniji. A za začetek nekoliko obnovimo obdobje zadnjih nekaj let, ki mu mirno lahko rečemo obdobje milojkovanja.

09.07.2019 20:41
Piše: Blaž Mrevlje
Ključne besede:   UKC Ljubljana   Klinični center   KPK   David Mishaly   Simon Vrhunec   Andrej Baričič   Andraž Kopač   Brigita Čokl   Aleš Šabeder   Milojka Kolar Celarc   Pokvarjena Milojka   Igor Gregorič   otroška srčna kirurgija

Problem dr. Mishalyja ni strokovne narave. Problem dr. Mishalyja je način, kako so ga v okviru takratnih domačijskih prijemov v UKC Ljubljana v ustanovo pripeljali, v njej tolerirali in (pre)plačevali. Primer Mishaly je končal kot huda anomalija tako v mednarodnem poročilu, ki ga je naročila pred leti Zdravniška zbornica Slovenije, opravila pa ga je mednarodna ekipa strokovnjakov pod vodstvom slovenskega kirurga iz Teksasa Igorja Gregoriča, kot tudi v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije.

Bistveno ga je zaznamovala namreč bivša ministrica za zdrave (člane zdravniško-dobaviteljske mafije) - Milojka Kolar Celarc alias Pokvarjena Milojka -, ki je bolj kot za bolnike (za katere ji je, vsaj na obeh interpelacijah in pred kamerami, šlo) skrbela za zdravniško-dobaviteljske interese. Saj se še spomnite interventnega zakona in 136 milijonov vaših evrov, ki jih je vrgla tej kriminalni združbi? Znesek, ki bi lahko rešil problem otroške srčne kardiologije za vekomaj. Pa ga je raje vrgla v jahte in na švicarske račune teh "dobaviteljev". Ker ji gre za bolnike, kakopak. 

 

V obdobju milojkovanja se je v UKC Ljubljana zgodilo več katastrof. Ena izmed večjih je bila (poleg propada otroške kardiologije, a o tem podrobneje nekoliko kasneje) hitro menjavanje generalnih direktorjev - na manj kot eno leto. To seveda ni slučaj. Če generale menjaš dovolj hitro, vojska ne more delovati učinkovito in ne more imeti uspehov. Še posebej, če na mesta generalov nameščaš ljudi, ki z vojskovanjem nimajo nobene zveze. Če še enkrat obnovimo bizarno četico, ki je v zadnjih petih letih korakala na čelu naše največje, najpomembnejše in univerzitetne bolnišnice ter tudi največje univerzitetne krinke za organiziran kriminal in sistemsko korupcijo v zdravstvu v državi, gre takole:

 

 

1. Strojnik Simon

 

Obdobje milojkovanja se začne z generalom Simonom. Po izobrazbi je strojni inženir. Vodil pa je univerzitetno bolnišnico. Ko je zaradi vseh razkritij in rabot v UKC Ljubljana zanj postalo prevroče, se je kot izkušen strojni inženir potuhnil v drobovje UKC Ljubljana - na mesto nekakšnega agenta za informacijsko varnost. Ali česarkoli že. Kasneje je, kot bi rekel Tomaž Domicelj, vzel šminko in čisto potiho odšel v zasebno ordinacijo ljubljanske "elite" - Barsos.

 

 

2. Andrej iz Bleda

 

Zdravniško-dobaviteljska mafija je potem na njegovo mesto skušala inštalirati poslovneža Andreja Baričiča, sicer Vrhunčevega soseda z Bleda. Ni zdržal dolgo. Poleg problema z mediji in pojasnjevanjem svoje poslovne preteklosti z nekaj podjetji v nekaj državah, so revežu zaradi preobilice dela, no, pa tudi vroče poletje je bilo tistihmal, zgnili paradižniki na blejski gredici.

 

 

Andrej Baričič, eden izmed bolj eksotičnih bivših direktorjev UKCL. Bil je sicer le vršilec dolžnosti direktorja.

 

 

3. Upokojenka Brigita

 

Baričiča je potem nasledila do tistega usodnega popoldneva upokojenka in članica Sveta zavoda UKC Ljubljana Brigita Čokl. Kot je sama povedala, še zjutraj ni vedela, da jo bo omrežje do popoldneva iz pokoja reaktiviralo in katapultiralo na mesto generalke ljubljanske bolnišnice. Predstavljam si, da je iz čevapdžinice Zoki pri Smeltu zazvonil rdeči telefon in Janez ji je v tistem raskavem, samo zanj značilnem glasu, sporočil novo domačo nalogo. Gospa je, videlo se je, nalogo sprejela z zelo stisnjenimi zobmi. Nič kaj ji ni dišala.

 

 

4. Rožle Kopač

 

Ko je prišel čez nekaj mesecev čas slovesa, je služba za upravljanje s človeškimi viri zdravniško-dobaviteljske naveze od nekje privlekla naslednjega bolestnega ambiciozneža in ga ustoličila na tron univerzitetne bolnišnice - Andraža Kopača. Pazite, pred tem je bil dotični gospod direktor čevljarskega podjetja Alpina. Že naslednji dan pa direktor univerzitetne bolnišnice. V UKC Ljubljana so ga klicali Rožle.

 

 

4. Osemenjevalec Aleš

 

In ko smo mislili, da smo videli že vse, se v orbito slovenske medicine izstreli njegov naslednik - Aleš Šabeder. Po enakem vzorcu. Še dan poprej direktor hortikulturnega podjetja Semenarna d.d., naslednji dan pa direktor največje zdravstvene ustanove v državi. Si predstavljate, da bi v Nemčiji čez noč postal direktor univerzitetne bolnišnice Charite v Berlinu človek, ki bi bil še dan poprej direktor vrtnarskega oddelka verige Bauhaus? Ali pa da bi se v štirih letih na vodilnem mestu te bolnišnice zamenjalo pet ljudi brez ustrezne izobrazbe in izkušenj? Nekdo v Berlinu bi svet zavoda povprašal najmanj po zdravju. Vprašanje bi bilo zelo glasno.

 

Pri nas pač ne. In zato je bilo šabedrovanje za UKC Ljubljana še posebej usodno. V času ljubiteljskega vodenja ljubljanske bolnišnice s strani bivšega direktorja hortikulturnega podjetja se je minus bolnišnice ponovno poglobil in Aleš Šabeder ni znižal cene niti enemu zdravilu, medicinskemu pripomočku, IT ali kakšni drugi storitvi od okrog 20.000. Oboje bi vsega hudega vajeni Janez Novak v severnobalkanski provinci, moralni faveli EU in eni najbolj skorumpiranih članic unije, Sloveniji, še nekako požrl. Tega kar je sledilo običajnemu organiziranemu kriminalu in sistemski korupciji v UKC Ljubljana, pač ne more.

 

 

Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdrave v obdobju 2014-2018.

 

 

Od porazov do samomora

 

V okviru šabedrovanja je prišlo namreč tudi do uničenja treh medicinskih strok - otroške kardiologije, otroške srčne kirurgije in pediatrične intenzivne medicine - in to na nacionalnem nivoju. V okviru šabedrovanja je prišlo tudi do uničenja poskusa reševanja zagate s slamnatim inštitutom za otroške srčne bolezni NIOSB, ki, mimogrede, čeprav je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni, in že dodobra likvidiran, še kar deluje in tam nekdo še kar vleče plačo. Zaradi katastrofalnega reševanja posledic uničenega programa otroške kardiologije so poleti 2018 v okviru šabedrovanja umrli, po iz medijev znanih informacijah in po nepotrebnem, najmanj trije dojenčki, bogsigavedi koliko v resnici ... In zaradi psihopatskega predstojnika, kakršnih v UKC Ljubljana z namenom vzdrževanja organiziranega kriminala in sistemske korupcije kar mrgoli, je, kot da ne bi bilo že vsega dovolj, naredil iz obupa samomor še zelo perspektiven kolega, specializant pediatrije.

 

Da, to so bili dosežki Aleša Šabedra, bivšega direktorja hortikulturnega podjetja Semenarna d.d., medtem ko je z blatnimi gojzarji gazil po univerzitetni ustanovi. Kot se za absurdistan, v kakršnega se je Slovenija po 30 letih izčrpavanja, korupcije in negativne selekcije sesedla spodobi, je gospod, po vsej katastrofi, ki jo je pustil v največji univerzitetni bolnišnici, da, videli ste, postal minister za zdrave (člane zdravniško-dobaviteljske mafije). Zlahka lahko uganete, zakaj.

 

 

***

 

In kakšno je stanje na otroški kardiologiji danes? Če drži, da se v Slovenijo vrača izraelski kirurg David Mishaly, potem naravnost katastrofalno. Če pa boste vprašali na pediatrični kliniki, se vam bodo pohvalili, da je na najlepši otroški kliniki sredi najlepšega mesta na svetu vse v najlepšem redu. Tako zelo v redu, da so pred kratkim bojda dobili celo nov certifikat odličnosti.

 

Problem dr. Mishalyja ni strokovne narave. Problem dr. Mishalyja je način, kako so ga v okviru takratnih domačijskih prijemov v UKC Ljubljana v ustanovo pripeljali, v njej tolerirali in (pre)plačevali. Primer Mishaly je končal kot huda anomalija tako v mednarodnem poročilu, ki ga je naročila pred leti Zdravniška zbornica Slovenije, opravila pa ga je mednarodna ekipa strokovnjakov pod vodstvom slovenskega kirurga iz Teksasa prof. dr. Igorja Gregoriča. In primer Mishaly je končal kot huda anomalija tudi v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije (vir).

 

 

 Izraelski otroški srčni kirurg David Mishaly je brez dvoma strokovno neoporečen. (Foto: DOTmed.com)

 

 

Dr. Mishalyja je leta 2007 v UKC Ljubljana pripeljal takratni predstojnik KO za srčno kirurgijo prof. dr. Borut Geršak. Po domače, kakopak. Dr. Mishaly je prišel in operiral slovenske otroke s prirojenimi srčnimi napakami. Mirno je prihajal in odhajal. Brez licence Zdravniške zbornice Slovenije. Brez dokazil o izobrazbi. Brez znanja slovenskega jezika. Poizkusite v Veliki Britaniji priti mimo njihovega ekvivalenta zdravniške zbornice - General Medical Council - v katerokoli bolnišnico, vzamite skalpel v roke in operirajte. Si upate?

 

 

Operiral prek avtorske pogodbe

 

Zdravniška zbornica Slovenije je gledala stran. Takratna direktorja, generalni Simon Vrhunec in strokovna Darinka Miklavčič, sta zavestno kršila vso zakonodajo glede dokazovanja ustrezne izobrazbe in pridobivanja licence. Poročilo KPK jima očita še več: enormne honorarje za le nekajdnevno delo na mesec sta Mishalyju izplačevala kar kot avtorski honorar. Dodatno, poleg drugih hudih anomalij, pa mu mednarodno poročilo prof. Gregoriča med glavnimi grehi očita še to, da ni izobrazil slovenskih kirurgov, da se pod svoje operacije ni podpisoval, pač pa sta se kirurga specializanta, ki naj bi ju učil, in še, da je po operacijah takoj odhajal v Izrael, zaplete pa večinoma puščal reševati domačim, neizkušenim, mladim kirurgom.

 

Po javnem zgražanju je dr. Mishaly leta 2012 vendarle pridobil licenco Zdravniške zbornice Slovenije. Kako, glede na to, da še vedno ne zna slovensko, ne vem. Zagotovo pa sta pomagala dva dejavnika: prvič, takratni predstojnik KO za kardiologijo, sicer bojda lastnik vile v Dubaju in, kot se je sam znal pohvaliti, ponosni lastnik štirih arabskih žrebcev (vse gotovo iz plače javnega uslužbenca v 57. plačnem razredu javnega sektorja Republike Slovenije), prof. Geršak, ki se je bojda kar sam imenoval v komisijo za dodelitev licence dr. Mishalyju, in drugič, obdobje menjavanja ministrov, ko je minister Dorjan Marušič odhajal in minister dr. Tomaž Gantar prihajal. Po domače: izkoristili so medvladni kaos.

 

Predsednica Zdravniške zbornice je bila tiste, za dr. Mishalyja in kompanijo, usodne dni, dr. Gordana Živčec-Kalan. Gospa, ki po mnogih aferah danes tudi kandidira za, da, uganili ste, mesto generalnega direktorja UKC Ljubljana. Dr. Mishalyju je licenco potrdila prav ona!

 

 

Gordana Živčec Kalan: kot šefinja ZZS je Mishalyju dala licenco, zdaj kandidira za generalno direktorico UKC.

 

 

Če drži informacija, da dr. Mishaly spet prihaja v UKC Ljubljana, ali je potem res na otroški kardiologiji vse v najlepšem redu, kot nam zagotavljajo na Pediatrični kliniki? Ima, glede na to, da je potrebno licenco obnavljati vsakih sedem let, od februarja 2012 pa jih je minilo že več, dr. Mishaly še vedno veljavno licenco za kirurške posege v Republiki Sloveniji? Se je medtem naučil slovensko? Bo plačan preko avtorske pogodbe? Kako vrtoglav bo honorar? Kolikokrat na mesec bo prihajal? Koliko dni bo ostajal? Bo izpolnil obljubo iz leta 2007 in naučil slovenske mlade kirurge te obrti?

 

 

Vprašanj je veliko, veliko ...

 

Kaj se dogaja na Pediatrični kliniki? Ali tam luknje krpajo še vedno hrvaški kolegi? Kaj je s kontinuiteto? Kako poteka izobraževanje? Kdo se odloča o časovni ustreznosti posegov pri otrocih s prirojenimi srčnimi napakami skozi daljše obdobje, če ni stalne ekipe?

 

Zakaj dr. Mishaly, če pa naj bi aprila letos zaposlili v UKC Ljubljana srbskega kirurga, ki ga opisujejo kot "starejši kirurg" in bi torej moral biti sposoben operirati vse različne prirojene srčne napake? Je Srb na dopustu? Če ne, zakaj potem Mishaly? Če da, zakaj ne pride z dopusta?

 

Če prihaja v UKC Ljubljana ponovno dr. Mishaly, kako je z odličnim sodelovanjem z bolnišnico Motol v Pragi?

 

Z informacijo, da v UKC Ljubljana ponovno prihaja dr. Mishaly, se odpira vrsta zelo zanimivih vprašanj. Če drži, potem se v naši največji in univerzitetni bolnišnici ponovno lotevajo reševanja težav po starem vzorcu. Na absces polagajo nove in nove obliže. Namesto, da bi ga zdrenirali in začeli na novo.

 

 

***

 

Zgodbo bomo vsekakor spremljali. In zgodba bo postala še posebej zanimiva, če bo jutri na mesto generalne direktorice imenovana dr. Gordana Živčec-Kalan, ki ni samo izdatno rušila NIOSB in ga prijavila na zdravstveni inšpektorat, pač pa bojda tudi javno napovedala kazenski ovadbi zoper Pokvarjeno Milojko in Braneta Dobnikarja, še vedno aktivnega direktorja slamnatega inštituta, ki nikoli zares ni deloval.

 

Zgodba bo zanimiva in bizarna tudi zato, ker bi s prihodom dr. Mishalyja trenutno vodstvo UKC Ljubljana, trenutno Ministrstvo za zdravje in trenutna Zdravniška zbornica Slovenije izvedli absolutno defekacijo nad Mednarodnim poročilom o anomalijah v programu otroške srčne kirurgije, ki ga je naročila takratna Zdravniška zbornica Slovenije sama.

 

Jutri bomo torej priča dvema dogodkoma: prvič, morebitnemu ponovnemu prihodu dr. Mishalyja v UKC Ljubljana, kar bo zadeve na otroški kardiologiji zagotovo ponovno zapletlo, in izbiri novega generalnega direktorja naše največje in univerzitetne bolnišnice. Če se je na prvi pogled zdelo, tudi glede na nekatere indice in informacijo o prihodu dr. Mishalyja, da je zdravniško-dobaviteljska mafija za novo generalno direktorico UKC Ljubjana s polnimi pooblastili že izbrala dr. Gordano Živčec-Kalan, pa po ponedeljkovih informacijah v javnih občilih nisem več tako prepričan. Zdi se, da so šahisti zdravstvenega podzemlja našli drugačno rešitev. Rešitev, s katero bodo skušali spraviti kritike v pat pozicijo. A jim ne bo uspelo. Mat je v bližnji prihodnosti neizbežen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
10
22.03.2023 22:00
Ali se islamska republika, ki je že vrsto let zaradi svojega jedrskega programa tarča mednarodnih sankcij, lahko kmalu uvrsti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
1
21.03.2023 07:00
Cyber-espionage is a long-time Chinese national priority aimed at strengthening its geopolitical position. The experts and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
16
15.03.2023 21:30
Ruska invazija na Ukrajino ta hip predstavlja največji izziv za demokracijo po svetu. Prizadevanje Ukrajine, da ohrani svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
9
14.03.2023 20:00
Vladimir Putin je v svojem govoru pred rusko zvezno skupščino 21. februarja napovedal, da bo Rusija začasno prekinila ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Money Trapping and China’s Military Espionage
6
09.03.2023 21:11
Chinese targeting of former military officials for military espionage is a significant concern for many nations. This type of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Trgovanje z Rusijo v času sankcij: Tudi Slovenija pomaga Putinu financirati vojno ...
13
07.03.2023 22:06
Kakšni so trgovinski tokovi Slovenije z Rusijo od uvedbe sankcij, ki smo se jim pridružili tudi v Sloveniji? Pogledali smo ... Več.
Piše: Bine Kordež
United States leads global group announcing tech sanctions against China
15
02.03.2023 19:00
China cringes in anger as Japan and The Netherlands join the United States to control Chinas access to materials for ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je ukrajinsko zdravstvo preživelo prvo leto vojne
11
01.03.2023 22:20
Minilo je prvo leto vojaških spopadov v Ukrajini. V javnosti se je zelo veliko govorilo o politiki, vojaških aktivnostih in ... Več.
Piše: Milan Krek
Italijanska zunanja politika na Balkanu: Od besed k dejanjem?
6
28.02.2023 20:02
Več Italije na Balkanu in pospeševanje procesa evropskega povezovanja regije. To so prednostne naloge italijanske vlade, kot sta ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod
17
25.02.2023 23:59
Pri oskrbi z redkimi kovinami je Zahod prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je danes glavna proizvajalka mineralov, ki ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Politika Giorgie Meloni v Sredozemlju: Od četrte obale* do energetske varnosti?
12
21.02.2023 22:00
Dinamika nove rimske vlade v Sredozemlju ne kaže veliko vzporednic z obnovljeno postfašistično tradicijo, dotika pa se vseh ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (1/2): Slon v sobi, ki ga nihče ne opazi
16
20.02.2023 19:00
Odločitev Evropskega parlamenta o propovedi izdelave avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035 je na prvi pogled ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Space and near-space areas in high use of China for surveillance
9
16.02.2023 20:00
In the world of intelligence, China has tried every means to develop technologies to trick its rivals. While the US Navy was ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ali je na obzorju konec rusko-ukrajinske vojne? Ta trenutek zagotovo še ne ...
20
13.02.2023 20:00
Ob bližajoči se prvi obletnici Putinove vojne proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022 v zgodnjih jutranjih urah, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
11
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
41
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 3.032
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.923
03/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.279
04/
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
Milan Krek
Ogledov: 1.150
05/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.315
06/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 902
07/
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
Ivan Simič
Ogledov: 645
08/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.216
09/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.920
10/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 503