Komentar

O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?

V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti vprašanje, ali in kaj je moč kaj doprinesti k večjemu razvoju t.i. drugega pola v človeku - torej pola za Skupno, za skupno dobro, za dobrobit človeštva oziroma za preprečitev propada človeštva.

01.08.2019 21:20
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   skupnost   Guardian   Henri Bergson   Mićo Mrkaić   Civilna iniciativa

Velikokrat sem bil slabe volje zaradi tega, še bolj so bili včasih jezni moji bližnji, prijatelji. Večina njih še do danes ne razume, kaj se grem.

Za uvod si bom spet sposodil enega od mnogih dobrih komentarjev iz britanskega Guardiana, napisanega že pred leti, ki se mi je zazdel kot dober uvodni motto mojega današnjega prispevka: "We should be proud of the democratic processes which are designed to improve decisions, minimise error (or highlight errors if made), prevent corruption and expose decision making to public scrutiny."

 

Kaj si želim zase osebno? Kaj je moj interes? To čisto dobro vem, a ne vidim razloga, da bi o tem razpredal, še najmanj javno, pravzaprav to nikogar prav nič ne briga in tega ne mislim komurkoli pripovedovati ali razlagati. A vendar je v meni še nek drug jaz, nek drugi pol, lahko celo rečem, da zelo čutim to dvojnost v sebi. Kako ta drugi pol v meni včasih prav "butne" ven ne glede na to, kaj si moj prvi pol, tisti samo moj, misli o tem, ali si to želi, ali ima kakšno korist od tega. Ja, to je ta drugi pol, ki, verjamem, je še v marsikom podoben. To je ta drugi pol, ki želi in hrepeni po dobrem in lepem in pravičnem v zvezi z javnimi, skupnimi zadevami. In ki hoče nekaj za to narediti. Tudi če je prvemu polu še tako odveč in zoprno.

 

Približno tako je. Ne, prav nobenega prijateljstva ni med obema poloma, nobenega dogovora in večkrat sta si v laseh. Velikokrat sem bil slabe volje zaradi tega, še bolj so bili včasih jezni moji bližnji, prijatelji. Večina njih še do danes ne razume, kaj se grem. O tej dvojnosti ali dvopolnosti skoraj nihče ne razmišlja, ne komentira, pri drugih ljudeh je večinoma nihče niti ne opazi. A nekega dne, ne tako dolgo nazaj, sem spoznal, da je ključnega pomena, da sta si ta dva pola v laseh! Da sta jezna drug na drugega. Še važneje: da v resnici ni nobenega dogovora med njima. Zato, ker se lahko le na ta način pošteno in objektivno boriš za prav in bolje v zvezi s skupnimi, javnimi zadevami. Da je to, kaj si sam želiš zase, kaj je tvoj osebni interes, v resnici ločeno od tiste prave borbe za skupno in javno! Morda tega niti ne moreš spoznati, ko si mlajši, ne vem, verjamem pa, da je marsikdo kdaj podobno začutil. In zato sem se lotil pisanja o tej temi. Da bo tisti, ki čuti podobno, dobil vzpodbudo, pa čeprav nas bo relativno malo, da se bomo pogumno, pošteno in objektivno borili za bolj prav v zvezi s skupnimi, javnimi zadevami ne glede na to, kaj si tisti prvi pol v nas samih želi, kakšen je njegov osebni interes. Ker je edino to prava pot – priznanje dvopolnosti in kohabitacija obeh polov brez prijateljevanja, brez dogovarjanja, ja, celo z jasno začrtano ločnico, pa naj zveni še tako nenavadno, kajti vse to se mora zgoditi znotraj ene in iste osebe, znotraj človeka, v meni samem. In to mora vsakdo, ki to v sebi čuti, kadarkoli in kjerkoli tudi javno dokazovati! Če se morda motim in v resnici nihče ne čuti podobno, pa nič. Bo pač še "en poskus na poti osmišljenja, saj drugega kot te poskuse vesolje ne pozna ...", če si lahko sposodim misel Henrija Bergsona.

 

Naj navedem primer (enega od mnogih), kako ta drugi pol včasih prav plane iz človeka (čeprav je v tistem obdobju prevladoval v meni le prvi pol, ker je bil drugi pol čisto zatolčen, postavljen v out, kot pišem v nadaljevanju):

 

V nekem članku na portalu časnika Finance pred približno dvanajstimi leti (2007, imam shranjen print brez datuma), piše ekonomist Mićo Mrkaić, citiram:

 

"Vsekakor pa moramo kot volivci zahtevati od vseh, ki se bodo prihodnje leto potegovali za premierski položaj, da bodo poleg običajnih gospodarskih tem začeli odločno govoriti o doslednem boju proti kartelom in monopolistom te dežele."

 

V nadaljevanju članka Mrkaić predstavi tudi, kako je bil v tej borbi uspešen ameriški predsednik Theodore Roosevelt in že leta 1905 uveljavil t.i. protikartelno zakonodajo. Na ta Mrkaićev komentar sem se odzval s sledečim komentarjem (shranjeno na istem printu):

 

"Naj spomnim gospoda Mrkaića in vse komentatorje na knjigo Eda Ravnikarja 'Udbomafija' (1995), iz katere so se prav vsi pomembni ekonomisti in pravniki norčevali, a bila je preprost in jasen priročnik borbe proti kartelom; seveda, v prvi vrsti je razlagala temeljni kartel v Sloveniji, osnovni princip delovanja Udbe, iz katerega izhaja 'prenovljeni' princip današnjih slovenskih tajkunov. Nekaj intelektualcev nas je takrat kot Civilna iniciativa za Slovenijo na osnovi Ravnikarjeve knjige z nekaj preprostimi orodji (članki, okrogle mize, javni pozivi itd.) poskušalo osvetljevati nekatere najopaznejše kartele oz. njihov pokvarjen način delovanja, občasno smo bili celo deležni kratkotrajne podpore s strani odgovornih (leta 1996 je bil to Marjan Podobnik, a so ga tako mediji, ki so bili večinoma pod vplivom 'kontinuitete', kot smo takrat poimenovali vse naslednike udbomafijskega principa, kot tudi lastna stranka predvsem zaradi njegove povezave z nami, kaj kmalu spravili v 'out'). Verjamem, da je celoten političen lok spoznal, da je Slovenija v 'predrooseveltskem' obdobju, kot dobro ugotavlja Mrkaić, a da je bolje to izkoristiti, kot pa se proti temu boriti (podčrtano julij 2019). Ja, trpko spoznanje ostaja, kdo se bo boril proti temu? In kako? Prav vsi, ki smo se angažirali okoli principa, ki ga je utemeljil Edo Ravnikar v Udbomafiji, smo tudi po desetih letih v 'outu'." 

 

 

V zvezi s tem komentarjem se spomnim, da se je pojavilo le še nekaj komentarjev, ki pa so se vsi zgražali samo nad tem, kako more nekdo zapisati karkoli dobrega o Marjanu Podobniku (to morda za kontekst tega zapisa na videz ni važno, a je za razumevanje stanja duha v slovenski družbi tako takrat kot danes, ker se ni praktično nič spremenilo, še kako pomembno). V smislu borbe proti kartelom in monopolistom pa nobenega komentarja na moj komentar!

 

Danes lahko enako ponovim: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji? Morda je bilo v mojem komentarju iz leta 2007 malo civilnoiniciativniške nostalgije na leto 1995, ko smo ustanovili Civilno iniciativo za Slovenijo, a danes po štiriindvajsetih letih? Bom poskusil nadaljevati. Ker tisti drugi pol v meni še vedno želi in hrepeni po dobrem, lepem in pravičnem v zvezi z javnimi, skupnimi zadevami. In ki hoče nekaj za to narediti. Tudi na civilnoiniciativniški način, ki edini omogoča resnično zaživetje drugega pola v človeku, čeprav pri nas ni priznan (niti formalno niti med državljani) kot demokratičen način (democratic process), ki pa po mojem globokem prepričanju edini lahko zmanjša moč kartelov in korupcije!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.480
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.842
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.593
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.360
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.240