Komentar

Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?

Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je rekel, da namerava nadaljevati "dejavnosti, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo ..." Cerarjeva omahljiva izjava je po vsej verjetnosti rezultat težav v EU, kjer ni posebnega navdušenja za priznanje niti v "manjši skupini držav", in doma, kjer so glavni poborniki priznanja levičarji. Gre za težko in kontroverzno odločitev.

11.07.2019 22:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Palestina   Izrael   Arabci   Judi   OZN   vojna   priznanje   Evropska unija   Slovenija   Riad Malki   Miro Cerar   Levica

Foto: Twitter / Miro Cerar

Očitno je, da je s priznanjem palestinske države po prvotni pobudi v OZN in po toliko zamujenih letih vedno manj možnosti, saj so se ozemeljske, demografske in politične razmere bistveno spremenile.

Prebrali smo: "Po Cerarjevih besedah Slovenija podpira vse pobude za umiritev napetosti med Izraelom in območjem Gaze pod okriljem ZN-a in Egipta ter nadaljevanje procesa medpalestinske sprave. Ob tem se je zavzel za ponovni zagon mirovnega procesa med Izraelom in Palestinci. ‘Slovenija kot aktivna članica EU-ja zagovarja stališče, da je edina rešitev (tega spora) rešitev v obliki dveh držav, in sicer v okviru meja iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom, če se strani ne bi dogovorili drugače,’ je poudaril Cerar. Slovenija si po njegovih besedah želi, da bi se trpljenje palestinskega ljudstva čim prej končalo." [1]

 

To so precej znane in - če smem reči - “zguljene” izjave, ki se izogibajo zunanjepolitičnim in domačim problemom. Izraelsko-palestinsko vprašanje ima dolgo in razburljivo zgodovino. 29. novembra 1947 so Združeni narodi izglasovali Resolucijo 181, ki naj bi razdelila nekdanji "palestinski mandat" Velike Britanije na judovsko in arabsko državo. V Palestini so bili takrat Judje v manjšini. (Jugoslavija se je pri gasovanju vzdržala.) Ideja o dveh državah (in posebnem položaju Jeruzalema) skratka izvira iz OZN. Judje so resolucijo sprejeli, Palestinci oz. arabske države pa ne. Arabske države, ki so želele izgnati Jude iz Palestine, so maja 1948 začele 9-mesečno vojno, v kateri so bile poražene, okrepila pa se je izraelska država. Izraelsko-palestinski spor je bil povezan s hladno vojno med demokratičnim Zahodom in komunistično Sovjetsko zvezo. Arabci so napad ponovili leta 1967, bili poraženi, položaj pa so leta 1978 rešili Američani s sporazumom med izraelskim ministrskim predsednikom Beginom in egiptovskim predsednikom Sadatom v Camp Davidu.

 

Danes hladne vojne ni več, čeprav Rusija kaže nekatera zaskrbljujoča znamenja. V letih, ki so minila od ustanovitve, se je Izrael okrepil in povečal - predvsem po zaslugi judovske svetovne solidarnosti in izdatne finančne in vojaške podpore ZDA. Da bi se ustanovila palestinska država, bi Palestinci morali uživati podobno podporo kot Izraelci. To podporo, ki bi bila težak finančni zalogaj, bi lahko dala Evropska unija, vendar takšen izid ni verjeten. Palestince danes tudi v Evropi vidijo kot zaveznike Irana, kar zelo povečuje problem.

 

Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v EU oz. v Natu. Cerar je rekel, da namerava nadaljevati "dejavnosti, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo … Od tega načrta nismo odstopili, to je še vedno glavna namera naše zunanje politike". Cerarjeva omahljiva izjava je po vsej verjetnosti rezultat težav v EU, kjer ni posebnega navdušenja za priznanje niti v "manjši skupini držav", in doma, kjer so glavni poborniki priznanja levičarji. Gre za težko in kontroverzno odločitev.

 

Očitno je, da je s priznanjem palestinske države po prvotni pobudi v OZN in po toliko zamujenih letih vedno manj možnosti, saj so se ozemeljske, demografske in politične razmere bistveno spremenile. Tri četrtine prebivalstva (9 milijonov) Izraela je Judov, približno ena četrtina je Arabcev, medtem ko je bilo nekoč v Palestini razmerje obratno: leta 1946 je bilo Judov 543.000, ne-Judov pa 1,267.000.

 

Ob vprašanju razdelitve ozemlja nekdanje Palestine in današnjega Izraela se pojavlja tudi primerjava z nekdanjo Jugoslavijo. Medtem ko so problem Bosne in Hercegovine reševali z delitvijo ozemlja na srbski in hrvaško-bošnjaški del, so spor med Makedonci in Albanci na ozemlju nekdanje jugoslovanske republike Makedonije rešili z delitvijo oblasti. Morda bi lahko judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu rešili na makedonski način?

 

________________

[1] "Cerar palestinskemu kolegu zagotovil, da podpira priznanje Palestine", MMC, 10. julija 2019 (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
10
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,235
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,066
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,617
04/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,713
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,392
06/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 984
08/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 635
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,178
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,503