Komentar

Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?

Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je rekel, da namerava nadaljevati "dejavnosti, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo ..." Cerarjeva omahljiva izjava je po vsej verjetnosti rezultat težav v EU, kjer ni posebnega navdušenja za priznanje niti v "manjši skupini držav", in doma, kjer so glavni poborniki priznanja levičarji. Gre za težko in kontroverzno odločitev.

11.07.2019 22:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Palestina   Izrael   Arabci   Judi   OZN   vojna   priznanje   Evropska unija   Slovenija   Riad Malki   Miro Cerar   Levica

Foto: Twitter / Miro Cerar

Očitno je, da je s priznanjem palestinske države po prvotni pobudi v OZN in po toliko zamujenih letih vedno manj možnosti, saj so se ozemeljske, demografske in politične razmere bistveno spremenile.

Prebrali smo: "Po Cerarjevih besedah Slovenija podpira vse pobude za umiritev napetosti med Izraelom in območjem Gaze pod okriljem ZN-a in Egipta ter nadaljevanje procesa medpalestinske sprave. Ob tem se je zavzel za ponovni zagon mirovnega procesa med Izraelom in Palestinci. ‘Slovenija kot aktivna članica EU-ja zagovarja stališče, da je edina rešitev (tega spora) rešitev v obliki dveh držav, in sicer v okviru meja iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom, če se strani ne bi dogovorili drugače,’ je poudaril Cerar. Slovenija si po njegovih besedah želi, da bi se trpljenje palestinskega ljudstva čim prej končalo." [1]

 

To so precej znane in - če smem reči - “zguljene” izjave, ki se izogibajo zunanjepolitičnim in domačim problemom. Izraelsko-palestinsko vprašanje ima dolgo in razburljivo zgodovino. 29. novembra 1947 so Združeni narodi izglasovali Resolucijo 181, ki naj bi razdelila nekdanji "palestinski mandat" Velike Britanije na judovsko in arabsko državo. V Palestini so bili takrat Judje v manjšini. (Jugoslavija se je pri gasovanju vzdržala.) Ideja o dveh državah (in posebnem položaju Jeruzalema) skratka izvira iz OZN. Judje so resolucijo sprejeli, Palestinci oz. arabske države pa ne. Arabske države, ki so želele izgnati Jude iz Palestine, so maja 1948 začele 9-mesečno vojno, v kateri so bile poražene, okrepila pa se je izraelska država. Izraelsko-palestinski spor je bil povezan s hladno vojno med demokratičnim Zahodom in komunistično Sovjetsko zvezo. Arabci so napad ponovili leta 1967, bili poraženi, položaj pa so leta 1978 rešili Američani s sporazumom med izraelskim ministrskim predsednikom Beginom in egiptovskim predsednikom Sadatom v Camp Davidu.

 

Danes hladne vojne ni več, čeprav Rusija kaže nekatera zaskrbljujoča znamenja. V letih, ki so minila od ustanovitve, se je Izrael okrepil in povečal - predvsem po zaslugi judovske svetovne solidarnosti in izdatne finančne in vojaške podpore ZDA. Da bi se ustanovila palestinska država, bi Palestinci morali uživati podobno podporo kot Izraelci. To podporo, ki bi bila težak finančni zalogaj, bi lahko dala Evropska unija, vendar takšen izid ni verjeten. Palestince danes tudi v Evropi vidijo kot zaveznike Irana, kar zelo povečuje problem.

 

Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v EU oz. v Natu. Cerar je rekel, da namerava nadaljevati "dejavnosti, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo … Od tega načrta nismo odstopili, to je še vedno glavna namera naše zunanje politike". Cerarjeva omahljiva izjava je po vsej verjetnosti rezultat težav v EU, kjer ni posebnega navdušenja za priznanje niti v "manjši skupini držav", in doma, kjer so glavni poborniki priznanja levičarji. Gre za težko in kontroverzno odločitev.

 

Očitno je, da je s priznanjem palestinske države po prvotni pobudi v OZN in po toliko zamujenih letih vedno manj možnosti, saj so se ozemeljske, demografske in politične razmere bistveno spremenile. Tri četrtine prebivalstva (9 milijonov) Izraela je Judov, približno ena četrtina je Arabcev, medtem ko je bilo nekoč v Palestini razmerje obratno: leta 1946 je bilo Judov 543.000, ne-Judov pa 1,267.000.

 

Ob vprašanju razdelitve ozemlja nekdanje Palestine in današnjega Izraela se pojavlja tudi primerjava z nekdanjo Jugoslavijo. Medtem ko so problem Bosne in Hercegovine reševali z delitvijo ozemlja na srbski in hrvaško-bošnjaški del, so spor med Makedonci in Albanci na ozemlju nekdanje jugoslovanske republike Makedonije rešili z delitvijo oblasti. Morda bi lahko judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu rešili na makedonski način?

 

________________

[1] "Cerar palestinskemu kolegu zagotovil, da podpira priznanje Palestine", MMC, 10. julija 2019 (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
1
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinjaMirjana Kasapovićje v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ga ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,165
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,235
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,317
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,654
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,032
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,423
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,251
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,510
09/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,739
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,881