Komentar

Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?

Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je rekel, da namerava nadaljevati "dejavnosti, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo ..." Cerarjeva omahljiva izjava je po vsej verjetnosti rezultat težav v EU, kjer ni posebnega navdušenja za priznanje niti v "manjši skupini držav", in doma, kjer so glavni poborniki priznanja levičarji. Gre za težko in kontroverzno odločitev.

11.07.2019 22:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Palestina   Izrael   Arabci   Judi   OZN   vojna   priznanje   Evropska unija   Slovenija   Riad Malki   Miro Cerar   Levica

Foto: Twitter / Miro Cerar

Očitno je, da je s priznanjem palestinske države po prvotni pobudi v OZN in po toliko zamujenih letih vedno manj možnosti, saj so se ozemeljske, demografske in politične razmere bistveno spremenile.

Prebrali smo: "Po Cerarjevih besedah Slovenija podpira vse pobude za umiritev napetosti med Izraelom in območjem Gaze pod okriljem ZN-a in Egipta ter nadaljevanje procesa medpalestinske sprave. Ob tem se je zavzel za ponovni zagon mirovnega procesa med Izraelom in Palestinci. ‘Slovenija kot aktivna članica EU-ja zagovarja stališče, da je edina rešitev (tega spora) rešitev v obliki dveh držav, in sicer v okviru meja iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom, če se strani ne bi dogovorili drugače,’ je poudaril Cerar. Slovenija si po njegovih besedah želi, da bi se trpljenje palestinskega ljudstva čim prej končalo." [1]

 

To so precej znane in - če smem reči - “zguljene” izjave, ki se izogibajo zunanjepolitičnim in domačim problemom. Izraelsko-palestinsko vprašanje ima dolgo in razburljivo zgodovino. 29. novembra 1947 so Združeni narodi izglasovali Resolucijo 181, ki naj bi razdelila nekdanji "palestinski mandat" Velike Britanije na judovsko in arabsko državo. V Palestini so bili takrat Judje v manjšini. (Jugoslavija se je pri gasovanju vzdržala.) Ideja o dveh državah (in posebnem položaju Jeruzalema) skratka izvira iz OZN. Judje so resolucijo sprejeli, Palestinci oz. arabske države pa ne. Arabske države, ki so želele izgnati Jude iz Palestine, so maja 1948 začele 9-mesečno vojno, v kateri so bile poražene, okrepila pa se je izraelska država. Izraelsko-palestinski spor je bil povezan s hladno vojno med demokratičnim Zahodom in komunistično Sovjetsko zvezo. Arabci so napad ponovili leta 1967, bili poraženi, položaj pa so leta 1978 rešili Američani s sporazumom med izraelskim ministrskim predsednikom Beginom in egiptovskim predsednikom Sadatom v Camp Davidu.

 

Danes hladne vojne ni več, čeprav Rusija kaže nekatera zaskrbljujoča znamenja. V letih, ki so minila od ustanovitve, se je Izrael okrepil in povečal - predvsem po zaslugi judovske svetovne solidarnosti in izdatne finančne in vojaške podpore ZDA. Da bi se ustanovila palestinska država, bi Palestinci morali uživati podobno podporo kot Izraelci. To podporo, ki bi bila težak finančni zalogaj, bi lahko dala Evropska unija, vendar takšen izid ni verjeten. Palestince danes tudi v Evropi vidijo kot zaveznike Irana, kar zelo povečuje problem.

 

Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v EU oz. v Natu. Cerar je rekel, da namerava nadaljevati "dejavnosti, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo … Od tega načrta nismo odstopili, to je še vedno glavna namera naše zunanje politike". Cerarjeva omahljiva izjava je po vsej verjetnosti rezultat težav v EU, kjer ni posebnega navdušenja za priznanje niti v "manjši skupini držav", in doma, kjer so glavni poborniki priznanja levičarji. Gre za težko in kontroverzno odločitev.

 

Očitno je, da je s priznanjem palestinske države po prvotni pobudi v OZN in po toliko zamujenih letih vedno manj možnosti, saj so se ozemeljske, demografske in politične razmere bistveno spremenile. Tri četrtine prebivalstva (9 milijonov) Izraela je Judov, približno ena četrtina je Arabcev, medtem ko je bilo nekoč v Palestini razmerje obratno: leta 1946 je bilo Judov 543.000, ne-Judov pa 1,267.000.

 

Ob vprašanju razdelitve ozemlja nekdanje Palestine in današnjega Izraela se pojavlja tudi primerjava z nekdanjo Jugoslavijo. Medtem ko so problem Bosne in Hercegovine reševali z delitvijo ozemlja na srbski in hrvaško-bošnjaški del, so spor med Makedonci in Albanci na ozemlju nekdanje jugoslovanske republike Makedonije rešili z delitvijo oblasti. Morda bi lahko judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu rešili na makedonski način?

 

________________

[1] "Cerar palestinskemu kolegu zagotovil, da podpira priznanje Palestine", MMC, 10. julija 2019 (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
2
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,201
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,608
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,865
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,577
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,156
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,148
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,040
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,146
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 823
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 801