Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, ves čas potuje. Iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

12.07.2019 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   Evropa   Buenos Aires   emigracija   Janez Čuček   Ljubljana   Maribor   Pliberk

Vprašanje vrnitve je bržkone stalnica v razmišljanju zdomskega človeka: kako je bilo v prvih tednih evropskega begunstva, ali ste mislili na vrnitev?

 

Ko sem bil še na avstrijskem Koroškem ali potem v Rimu in Trstu, mi je postalo jasno, da ni možnosti za vrnitev, ko pa sem pristal v Argentini, sem imel občutek, da bo za vrnitev treba počakati pet, šest let, da se situacija razčisti. To je bil tudi razlog, da sem misel o vrnitvi preprosto odpravil. Že kmalu smo tako iz zasebnih pisem kot preko časopisov zaznavali, da so doma, kakor tukaj pravite, "svinčeni časi". Sem pa začutil hudo domotožje nekoč, ko sem po petnajstih letih prvič obiskal Evropo in prišel tudi na Koroško, kjer sem srečal Mariborčana, nekdanjega mladostnega prijatelja. Zapeljala sva se do Pliberka, se ustavila na železniški postaji in zagledal sem vlak z napisom Maribor. Prijatelj me je pregovarjal in pregovarjal, da bi vstopil na vlak, šel pogledat v Maribor, čeprav samo za en dan. Šele čez nekaj dni, ko sva se ponovno srečala na Dunaju, sem zaslutil, da je poslan iz Ljubljane, da je partijec – kar mi je na moje nenadno vprašanje tudi priznal. Želeli so me dobiti preko meje. Pri srcu me je sprva stisnilo: saj je bilo do vlaka samo deset korakov, a nisem mogel, v hipu se je prikazalo pred menoj – na tem mestu so z lažno pretvezo Angleži natovarjali na vlak domobrance in potem jih izročili partizanom, torej v smrt. Tudi mojega brata Draga.

 

O vrnitvi ni bilo mogoče niti razmišljati, če pomislite na povojne ugrabitve sredi tržaških ulic, kamor sta prihajali OZNA ali VOS. O vrnitvi ni bilo mogoče razmišljati niti ob famozni amnestiji, češ, vrnite se, nikomur se ne bo nič zgodilo. Poteza ponujene roke je doživela popoln fiasko. Tudi eno Majcnovih pisem je vsebovalo opozorilo, "naj vas amnestija ne premami".

 

 

Odnosi med zdomstvom in komunistično oblastjo v domovini so bili vseskozi napeti, kajti matična oblast se je z vsemi sredstvi trudila, da razbije emigracijo: kako ste čutili te pritiske?

 

Morda bi bilo treba najprej poudariti, da politična emigracija ni bila miselno povsem enotna skupnost. Predvsem ni delovala prvenstveno politično, kakor se je to dogajalo recimo v hrvaški emigraciji. V naši skupnosti je bil poudarek na ideološki in kulturni sferi. Slovenska partija je vedela, da politično nismo nevarni, je pa zadevo napihovala: kar naprej smo brali o sovražni emigraciji, ki se bori proti slovenskemu ljudstvu v Jugoslaviji. Ko sem bil prvič v Evropi, me je prej omenjeni znanec iz mladostnih let že kmalu po začetku pogovora vedno znova in znova spraševal, kdo nas financira, predvsem pa, ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami.

 

Te in podobe zadeve so v Buenos Airesu brez dvoma širili z jugoslovanskega veleposlaništva, da so tako opravičevali svojo pozicijo, "iskanje informacij o nevarnem gibanju emigracije". Kakor še danes slišim, jim je marsikdo verjel. V "levih" medijih namerno lansirajo napačne podatke, tako da je potem celo od resnih ljudi mogoče slišati, kako se "sovražna emigracija hoče vrniti", kako bo Bajuk – če bo zmagal – uvedel vojaško diktaturo argentinskega tipa. Človek bi se smejal, če ne bi bilo pravzaprav tragično.

 

 

Del emigracije je vseeno deloval politično in postavil mejo, čez katero ne more, kar zadeva odnose z domovino.

 

Vedeti morate, da se je prva povojna leta bolj kot pojem politična emigracija uporabljal izraz ideološka emigracija, kajti šlo je za konfrontacijo komunizma in krščanstva, dveh svetovnih nazorov. Za diktaturo ali za demokracijo. Res pa je, da je bil sestav emigracije pester: eni so se čutili bolj kot verska emigracija, drugi kot poklicani, da pričajo resnico o ozadju narodnoosvobodilnega boja, se čutili predvsem ideološke emigrante, medtem ko je en del dajal poudarek predvsem političnemu, tudi povsem strankarskemu delovanju [1]. Ni pa šlo za ostre meje med temi krogi, že znotraj političnega kroga ne. Primer: ko je Ciril Žebot, vodja ene od aktivnih političnih skupin, s katero se osrednje politično vodstvo nekdanje stranke SLS ni strinjalo, mislil, da je možno sodelovati z matičnimi politiki – šlo je za zadevo s Kavčičem – je celo odhitel v Ljubljano. Nekaj podobnega se je dogajalo z versko emigracijo. Takoj ko je bil podpisan protokol med Beogradom in Svetim sedežem, so začeli nekateri govoriti, da se zdaj lahko vrnemo, saj je vendar Cerkev spet svobodna. Toda vodilna plast emigracije je bila ideološka in je vztrajala pri nujnosti razčiščevanja pojmov. Povsem jasno je bilo, da v Sloveniji ne moreš delovati politično in da zgolj verska svoboda še daleč ni politična svoboda. Še več – in o tem se je stalno pisalo – brez politične svobode resnične verske svobode sploh ne more biti. Da je čas dal prav ideološki liniji, ni bilo treba dolgo čakati.

 

 

Kaj pa skupina okrog Svobodne Slovenije?

 

Kar zadeva ljudi okrog tednika Svobodna Slovenija, je mogoče reči, da so združevali politično in ideološko smer.

 

 

Ali je politik dr. Miha Krek v emigraciji še igral kakšno vidnejšo vlogo?

 

Prva leta nedvomno, zlasti še v Londonu pa tudi pozneje v Rimu. Dvomim, da bi bilo brez njega in njegovih zvez z zahodnimi zavezniki mogoče tako hitro priklicati v življenje Socialni odbor, ki je organiziral vse potrebno, da smo se iz Italije sploh lahko izselili. Zadnja leta je Miha Krek živel v Severni Ameriki, vem, da več kot samo skromno. Spremljal je svetovno dogajanje, o njem pisal, sporočal tudi o kakšnih političnih zaledjih, manj znanih premikih, opozarjal emigrantske skupine po svetu. Vedeti moramo, da politično središče ni bilo več v Clevelandu, ampak je to postal Buenos Aires, kjer je deloval Stare, ki pa je bil v stalnih stikih s Krekom. Nekoč je Krek obiskal skupnost v Argentini – pravcati dogodek. Če bo kdaj raziskana že samo kompletna korespondenca med njim in Staretom, se bo, ne dvomim, prikazalo še marsikaj zanimivega. Vsekakor je bilo v tistih časih in še zlasti zadnja leta videti, da nekdanji osrednji slovenski časopis Ameriška domovina, v katerem so občasno sodelovali tudi novi povojni emigranti, kot sta dr. Ludvik Puš in dr. Jože Basaj, počasi izgublja vodilno vlogo, ker je ostal brez dovolj močnega zaledja.

 

 

Pritisk iz socialistične domovine je bil stalen: kdo pa so bili ljudje, ki so od tam prihajali v Argentino?

 

V Buenos Airesu je delovalo jugoslovansko veleposlaništvo, vendar z njim nismo imeli stika. Vedeli smo, da so celo med nami "špijoni", ki so poročali o našem delovanju, celo o posameznih prireditvah. Jugoslovanske oblasti so nam večkrat nagajale, šele pozneje, kar leta pozneje, so začele z mehkejšo, vabljivo politiko ponujene roke, in so se med nami pojavljali razni "prepričevalni" obiskovalci.

 

 

Kaj pa Slovenska Izseljenska matica?

 

Tudi z njo nismo imeli stika, saj smo vedeli, kakšna je njena, kar recimo, primarna funkcija: razbiti našo skupnost ali pa jo vsaj razvodeniti. V resnici ni bila drugega kot podaljšana roka Udbe. Dovolj je bilo, da je učiteljica osnovnošolske otroke hotela naučiti tudi Stritarjevo/Parmovo Mi smo vojaki korenjaki, pa si že izvedel iz domovine, da je buenosaireška emigracija "prva leta vzgajala polvojaške organizacije". In še dolga desetletja zatem si lahko v knjigi nekdanjega visokega uradnika na jugoslovanskem veleposlaništvu bral, da je slovenska skupnost v Buenos Airesu "vzgajala mladino v vojaškem duhu, učila vojaške discipline in ravnanja z orožjem" [9].

 

Vsak, ki je šel na obisk v domovino, je moral na zaslišanje. Večkrat smo se spraševali, ali Izseljenska matica z razvejano dejavnostjo po vsem svetu res nima druge funkcije kakor razbiti našo skupnost. Zanimivo je bilo tudi opazovati, kako s ponujanjem roke in z vabili nikdar niso iskali kontakta z našimi osrednjimi organizacijami, temveč vedno s posamezniki. Ista taktika, kakršno je imela OF z Jakobom Šolarjem in Andrejem Gosarjem: z veseljem bi ju sprejela, a samo kot posameznika, ne pa njuni skupini. Če je kdo deloval premišljeno, upoštevajoč človeško psiho, metode združevanja in tudi razbijanja, so to bili komunisti.

 

 

Sem in tja so k vam zašli tudi kakšni posamezniki, recimo slikar Jože Ciuha, ki je v potopisni knjigi Pogovori s tišino. Ali pa novinar Janez Čuček s famozno knjigo Sramota umira počasi? Ali ste se s kom srečali?

 

Ne. Slišal sem, da je nekoč na neko prireditev prišel veleposlanik Pavle Bojc. Za Ciuho nisem vedel, prebral pa sem pozneje njegovo knjigo. Ne bi želel komentirati njegovih sodb o naši skupnosti. Vedel sem za Čučkov prihod, ker je intervjuval Debeljaka. Tineta sem opozarjal, da ga bodo izrabili, toda on je bil mnenja, da je to sicer mogoče, mu je pa pomembno, da bodo naši o našem obstoju vsaj nekaj izvedeli. Moram povedati, da so komunisti s pisanjem po medijih in tudi s takimi knjigami prali možgane, in to ne samo neuki množici. Še danes je to čutiti.

 

_________________

[1] Arh. Jure Vombergar, eden vodilnih javnih in kulturnih delavcev, predsednik Zedinjene Slovenije, dolga leta urednik Duhovnega življenja, najstarejše slovenske zdomske revije, je leta 1999, ob petdesetletnici našega prihoda v Argentino, objavil razmišljanje "Ob novi obletnici odhoda iz domovine". V analizi stanja duha je spregovoril ravno o teh različnih vrstah "pripadnosti" emigraciji. Pisal je tudi o dveh različnih v sedanji skupnosti obstoječih kriterijih glede smisla obstoja naše skupnosti vnaprej – komu se bolj posvetiti: domovini svojih prednikov ali novi domovini, deželi, ki je staršem in njim dala varno zatočišče.

 

[2] Sicer pa smo še v razpravi, objavljeni v matici leta 2004 (!) lahko brali o emigrantih v Argentini, ki so "vzbujali učenje slovenskega jezika, bogoslužja in imeli tudi vojaške vaje". – Nekoč sem na srednješolskem tečaju, da bi prebudil fantazijo, dal prostemu spisu naslov: "Na dvorišču Ramón Falcóna [osrednje slovenske hiše] so odkrili zaklad!" Nekoč drugič sem, da bi videl, kaj bi dijake po letih slovenskega zemljepisja in zgodovine zanimalo, dal spisu naslov "Z letalom po Sloveniji" ali nekaj podobnega. Pa sem nekje zasledil namig, da sem s tem v otrocih najbrž želel vzbujati militarističen duh ... Skratka: širilo se je mnenje, da so "belogardisti" sicer pobegnili, a se zdaj pripravljajo na protinapad. – Mimogrede: V Buenos Airesu sem vedel za dva člana skupnosti, oba iz liberalnega kroga, eden od njiju je bil Robert Petriček, nekoč znan ljubljanski slaščičarski mojster, ki sta od časa do časa hodila na Tiro Federal, nekakšno našo nekdanjo Strelsko družino.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,827
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,100
03/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,932
04/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,287
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,186
06/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 833
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,080
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 979
09/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 996
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,019