Komentar

Bill Viola, mojster elektronskih neviht

Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem gibanju ogromne količine nevihtnih voda, ki se z vso silo umetniškega spomina vlijejo na množico. Sila vode množico dobesedno podre, pokosi jo z močjo lastnega elementa.

13.07.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bill Viola   video umetnost   New York   Lars von Trier  

Foto: Alessandro Moggi

Bill Viola je ameriški umetnik, na katerega je močno vplivala zenbudistična puščava. To je komentar o umetnosti, ki je neskončno oddaljena od mene, a jo z vsem svojim znanjem občudujem.

Že drugič v kratkem razmaku se nahajam v najpomembnejšem istanbulskem knjižnem antikvariatu Denizler Kitabevi. To je zagotovo eden najbolj čislanih svetovnih knjižnih antikvariatov, vpetih med Azijo in Evropo. Na svojih policah ima občudovanja vredne knjige, ki človeka dobesedno pomirijo. Želim si le tega, da bi se vse okrog mene umirilo, upočasnilo, tudi zato, ker imam pred seboj zahtevne logistične naloge. Iz duha mojstrskih knjig minulih časov se počasi spustim navzdol proti morju, v smeri hotela Port, k istanbulskim galerijam sodobnih umetnosti. Želim si samo tega, da bi bilo vse v prihajajočih dneh posvečeno umetnosti in čim manj nevarnim in ničvrednim političnim razmerjem.

 

Že v letalu sem se odločil, da bom ta teden komentiral video umetnost. Sprožilec je bil v tem primeru popolnoma nepomemben, tudi zaradi tega, ker je te dni pri meni vse podvrženo ekvilibriju mnogoterih stvarnosti. Redko komentiram video umetnost, moral bi jo večkrat, sploh glede na njen prelomen pomen, ki ga ima v zgodovini umetnosti.

 

Carigrajski antikvariat Denizler Kitabevi

 

 

Tape 1!

 

Rad bi upočasnil ritmem komentarja / I.: Oblečeno moško telo zareže v globino vode. Gledamo ga, kako se v počasnem premikanju pod vodo bori za svoje preživetje. Nekaj časa lebdi, potem pa se začne divje prevračati v iskanju odrešitve. V dramatični svetlobi si reže svojo dramatično stvarnost. Ta je organizirana v umetnini tako za oko kot za elektronsko kamero. 

 

V povojih je video umetnost raziskovala najprej sama sebe oziroma jezik lastnega medija. Poskušala se je razumeti. Želela si je izboriti svojo avtonomno dikcijo s pomočjo lastne tehnologije. V začetnih korakih so mnogi umetniki in umetnice uporabljali video tehnologijo kot orodje, kot bojni krik socialnega aktivizma. Ravno video umetniki so popolnoma redefinirali izhodišča modernističnega sveta umetnosti. V tistem trenutku, ko smo dobili prvo video umetnino, je ta istočasno postala nosilec modernega sveta. Ponavljam: istočasno! Tako preprosto in prelomno in vidno je bilo to! Vse je težilo k temu, da sta elektronska kamera in ekran postala nosilec novega sveta. V resnici pa sta postala nosilec postmodernega sveta in vseh ostalih svetov po času postmodernizma. Video umetnost je mentalni elektronski displej, na katerem se odvijajo različne vizualizacije vseh treh modernosti. Video umetnost je predvsem prelom z nosilcem pigmetirane slike v tisočletni vizualni kontinuiteti.

 

Nadaljujem z upočasnjenim ritmom komentarja / II.: Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem gibanju ogromne količine nevihtnih voda, ki se z vso silo umetniškega spomina vlijejo na množico. Sila vode množico dobesedno podre, pokosi jo z močjo lastnega elementa.

 

Pomnim, da sem nekje v preteklih refleksijah zapisal, da se začne postmodernizem (vsaj zame) s prvim video festivalom v Kitchen Theatre v New Yorku, leta 1971. To je letnica, ko se prvič zberejo video umetnine različnih avtorjev na skupni razstavi. Posredno pa je bila razstava posvečena enemu najpametnejših mest na svetu - New Yorku!

 

 

Bill Viola, Tristan's Ascension, 2014

 

 

Da, to je upočasnjen komentar o video umetnosti videasta Billa Viole. Tudi on ima v svojem stilnem življenju dva generalna vektorja, ki nista nikoli drug drugega nasilno zlomila. Pri Violi je vse potekalo premišljeno in predvidljivo. S tem, ko sem zapisal - predvidljivo, to pomeni le to, da je vektorska energija logično prehajala iz enega (elektronskega) vizualnega problema v drugega. Vizualno se je takoj adaptiralo po vprašanju in to na ta način, da je počasi zapustilo medij. V drugem vektorju pa je Bill Viola vpeljal klasične ontološke teme, ki jih prepoznamo s frazo - večne teme; kdo smo, kam gremo, zakaj smo rojeni, zakaj moramo umreti in podobno. Pokončni televizijski ekrani in pred njimi ležeče črne marmorne plošče so postali nosilec njegove umetniške vizualizacije. Bill Viola je bil rojen zato, da je sam s svojo video umetnostjo postal - prelom.  Video je umetniška  zvrst, ki ima svoje intenzivno življenje tudi v XXI. stoletju.

 

Še bolj upočasnjujem ritem komentarja / III.: Že v prvih minutah svoje prve video umetnine je mladi Viola postavil samega sebe v kader skupaj z video napravami. To ni bil klasični avtoportret, temveč je postavil samega sebe v vizualno zanko, v nekončno dolgo video reproduciranje. Samemu sebi in očem sveta je dokazoval, da je prisoten. Samega sebe je gledal tudi zato, da bi ga drugi videli. Potrjeval se je v tujih očeh.

 

 

Tape 2!

 

Bill Viola se je potrjeval tudi s čutom sluha. Že kmalu na začetku svojih umetniških raziskav je radikalno izoliral zvočno od elektronske slike in jo v naslednjih stopnjah popolnoma avtonomno obravnaval. Njegova video umetnost bil velikokrat sestavljena iz vzporednih umetniških praks, ki so imele že na samem začetku namen, da se bodo povezale tam nekje v neskončnosti v lepo in premišljeno.

 

Veliki prelom brez preloma: Bill Viola je tako v svojo video umetnost vpeljal večne teme in motive. Pred našimi očmi je začel istočasno izvajati manipulacije s stilnimi historicizmi in modernizmom, najprej z italijansko renesanso, kasneje pa z danskimi klasiki, ki jih je prelival v modernistični elektronski kader. Bill Violla je bil in je še vedno mojster elektronskega ekraniziranja teles, mojster elektronskih neviht. Snema visokoresolucijske kompozicije posameznikov in skupin. Gledamo jih v zatemnjenih studijskih prostorih. Za razliko od renesančnih nagih motivov gledamo pri Violi slavje oblečenega modernega človeka.

 

Upočasnjen ritmem komentarja / IV.: Na pokončnih ploščatih ekranih nastopajo telesa XX. in XXI. stoletja, ki se s svojo kompozicijo prekrivajo z renesančnimi telesi. Bill Viola vizualizira in transcendira vsa ta vmesna stanja teles med renesančnim slikarskim ateljejem (perspektiva) in modernističnim studiom (pripravljenim za elektronsko snemanjem). Na ta način poveže vse štiri klasične stile. Bolj razvidnega spoja ne more biti, pri tem pa umetnost ne postane slaba ilustracija minulega časa. Pri Billu Violi miselni procesi spremljajo miselne kompozicije. Gledalec spremlja organizirano dramatično akcijo pripravljeno za elektronsko kamero. Pomembno dejstvo: osedenj način Violinega izražanja je radikalno upočasnjeno gibanje video slik. Z njimi opazujemo nema telesa v transcendentnih pasažah.

 

Še bolj upočasnimo ritem komentarja / V.: Viola ne vizualizira nobenih sporočil, temeveč le prinašalca sporočil.

 

 

***

 

In v izteku komentarja, priporočilo tedna: Oglejte si na medmrežju video trak Billa Viole z naslovom: Migracije!, ki tematizira nadzorovan pritisk cevnega sistema in nadzorovano sistemsko propustnost. Video umetnost Billa Viole je polna vplivov, sama po sebi se vriva v druge umetnine, recimo v kino umetnost Larsa Von Trierja.

 

 

Bill Viola, Migration

 

 

Rad se ponavljam: video umetnost je umetnost v trajanju, video umetnost je cut-irana televizija. Za svoj jezik uporablja različne principe dramaturgije, s katerimi rezultira v mnogoterih oblikah. Ravno ekran, na katerem berete tekst, ima danes različne tako formalne kot vsebinske zahteve. Včasih so bile vse naloge znotraj ekranske diagonale, včasih pa zunaj ohišja ekrana. 

 

 

Povejmo na koncu: Bill Viola je ameriški umetnik, na katerega je močno vplivala zenbudistična puščava. To je komentar o umetnosti, ki je neskončno oddaljena od mene, a jo z vsem svojim znanjem občudujem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
0
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,567
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,490
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,625
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,964
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,570
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,235
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,762
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,337
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,643
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 965