Komentar

Bill Viola, mojster elektronskih neviht

Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem gibanju ogromne količine nevihtnih voda, ki se z vso silo umetniškega spomina vlijejo na množico. Sila vode množico dobesedno podre, pokosi jo z močjo lastnega elementa.

13.07.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bill Viola   video umetnost   New York   Lars von Trier  

Foto: Alessandro Moggi

Bill Viola je ameriški umetnik, na katerega je močno vplivala zenbudistična puščava. To je komentar o umetnosti, ki je neskončno oddaljena od mene, a jo z vsem svojim znanjem občudujem.

Že drugič v kratkem razmaku se nahajam v najpomembnejšem istanbulskem knjižnem antikvariatu Denizler Kitabevi. To je zagotovo eden najbolj čislanih svetovnih knjižnih antikvariatov, vpetih med Azijo in Evropo. Na svojih policah ima občudovanja vredne knjige, ki človeka dobesedno pomirijo. Želim si le tega, da bi se vse okrog mene umirilo, upočasnilo, tudi zato, ker imam pred seboj zahtevne logistične naloge. Iz duha mojstrskih knjig minulih časov se počasi spustim navzdol proti morju, v smeri hotela Port, k istanbulskim galerijam sodobnih umetnosti. Želim si samo tega, da bi bilo vse v prihajajočih dneh posvečeno umetnosti in čim manj nevarnim in ničvrednim političnim razmerjem.

 

Že v letalu sem se odločil, da bom ta teden komentiral video umetnost. Sprožilec je bil v tem primeru popolnoma nepomemben, tudi zaradi tega, ker je te dni pri meni vse podvrženo ekvilibriju mnogoterih stvarnosti. Redko komentiram video umetnost, moral bi jo večkrat, sploh glede na njen prelomen pomen, ki ga ima v zgodovini umetnosti.

 

Carigrajski antikvariat Denizler Kitabevi

 

 

Tape 1!

 

Rad bi upočasnil ritmem komentarja / I.: Oblečeno moško telo zareže v globino vode. Gledamo ga, kako se v počasnem premikanju pod vodo bori za svoje preživetje. Nekaj časa lebdi, potem pa se začne divje prevračati v iskanju odrešitve. V dramatični svetlobi si reže svojo dramatično stvarnost. Ta je organizirana v umetnini tako za oko kot za elektronsko kamero. 

 

V povojih je video umetnost raziskovala najprej sama sebe oziroma jezik lastnega medija. Poskušala se je razumeti. Želela si je izboriti svojo avtonomno dikcijo s pomočjo lastne tehnologije. V začetnih korakih so mnogi umetniki in umetnice uporabljali video tehnologijo kot orodje, kot bojni krik socialnega aktivizma. Ravno video umetniki so popolnoma redefinirali izhodišča modernističnega sveta umetnosti. V tistem trenutku, ko smo dobili prvo video umetnino, je ta istočasno postala nosilec modernega sveta. Ponavljam: istočasno! Tako preprosto in prelomno in vidno je bilo to! Vse je težilo k temu, da sta elektronska kamera in ekran postala nosilec novega sveta. V resnici pa sta postala nosilec postmodernega sveta in vseh ostalih svetov po času postmodernizma. Video umetnost je mentalni elektronski displej, na katerem se odvijajo različne vizualizacije vseh treh modernosti. Video umetnost je predvsem prelom z nosilcem pigmetirane slike v tisočletni vizualni kontinuiteti.

 

Nadaljujem z upočasnjenim ritmom komentarja / II.: Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem gibanju ogromne količine nevihtnih voda, ki se z vso silo umetniškega spomina vlijejo na množico. Sila vode množico dobesedno podre, pokosi jo z močjo lastnega elementa.

 

Pomnim, da sem nekje v preteklih refleksijah zapisal, da se začne postmodernizem (vsaj zame) s prvim video festivalom v Kitchen Theatre v New Yorku, leta 1971. To je letnica, ko se prvič zberejo video umetnine različnih avtorjev na skupni razstavi. Posredno pa je bila razstava posvečena enemu najpametnejših mest na svetu - New Yorku!

 

 

Bill Viola, Tristan's Ascension, 2014

 

 

Da, to je upočasnjen komentar o video umetnosti videasta Billa Viole. Tudi on ima v svojem stilnem življenju dva generalna vektorja, ki nista nikoli drug drugega nasilno zlomila. Pri Violi je vse potekalo premišljeno in predvidljivo. S tem, ko sem zapisal - predvidljivo, to pomeni le to, da je vektorska energija logično prehajala iz enega (elektronskega) vizualnega problema v drugega. Vizualno se je takoj adaptiralo po vprašanju in to na ta način, da je počasi zapustilo medij. V drugem vektorju pa je Bill Viola vpeljal klasične ontološke teme, ki jih prepoznamo s frazo - večne teme; kdo smo, kam gremo, zakaj smo rojeni, zakaj moramo umreti in podobno. Pokončni televizijski ekrani in pred njimi ležeče črne marmorne plošče so postali nosilec njegove umetniške vizualizacije. Bill Viola je bil rojen zato, da je sam s svojo video umetnostjo postal - prelom.  Video je umetniška  zvrst, ki ima svoje intenzivno življenje tudi v XXI. stoletju.

 

Še bolj upočasnjujem ritem komentarja / III.: Že v prvih minutah svoje prve video umetnine je mladi Viola postavil samega sebe v kader skupaj z video napravami. To ni bil klasični avtoportret, temveč je postavil samega sebe v vizualno zanko, v nekončno dolgo video reproduciranje. Samemu sebi in očem sveta je dokazoval, da je prisoten. Samega sebe je gledal tudi zato, da bi ga drugi videli. Potrjeval se je v tujih očeh.

 

 

Tape 2!

 

Bill Viola se je potrjeval tudi s čutom sluha. Že kmalu na začetku svojih umetniških raziskav je radikalno izoliral zvočno od elektronske slike in jo v naslednjih stopnjah popolnoma avtonomno obravnaval. Njegova video umetnost bil velikokrat sestavljena iz vzporednih umetniških praks, ki so imele že na samem začetku namen, da se bodo povezale tam nekje v neskončnosti v lepo in premišljeno.

 

Veliki prelom brez preloma: Bill Viola je tako v svojo video umetnost vpeljal večne teme in motive. Pred našimi očmi je začel istočasno izvajati manipulacije s stilnimi historicizmi in modernizmom, najprej z italijansko renesanso, kasneje pa z danskimi klasiki, ki jih je prelival v modernistični elektronski kader. Bill Violla je bil in je še vedno mojster elektronskega ekraniziranja teles, mojster elektronskih neviht. Snema visokoresolucijske kompozicije posameznikov in skupin. Gledamo jih v zatemnjenih studijskih prostorih. Za razliko od renesančnih nagih motivov gledamo pri Violi slavje oblečenega modernega človeka.

 

Upočasnjen ritmem komentarja / IV.: Na pokončnih ploščatih ekranih nastopajo telesa XX. in XXI. stoletja, ki se s svojo kompozicijo prekrivajo z renesančnimi telesi. Bill Viola vizualizira in transcendira vsa ta vmesna stanja teles med renesančnim slikarskim ateljejem (perspektiva) in modernističnim studiom (pripravljenim za elektronsko snemanjem). Na ta način poveže vse štiri klasične stile. Bolj razvidnega spoja ne more biti, pri tem pa umetnost ne postane slaba ilustracija minulega časa. Pri Billu Violi miselni procesi spremljajo miselne kompozicije. Gledalec spremlja organizirano dramatično akcijo pripravljeno za elektronsko kamero. Pomembno dejstvo: osedenj način Violinega izražanja je radikalno upočasnjeno gibanje video slik. Z njimi opazujemo nema telesa v transcendentnih pasažah.

 

Še bolj upočasnimo ritem komentarja / V.: Viola ne vizualizira nobenih sporočil, temeveč le prinašalca sporočil.

 

 

***

 

In v izteku komentarja, priporočilo tedna: Oglejte si na medmrežju video trak Billa Viole z naslovom: Migracije!, ki tematizira nadzorovan pritisk cevnega sistema in nadzorovano sistemsko propustnost. Video umetnost Billa Viole je polna vplivov, sama po sebi se vriva v druge umetnine, recimo v kino umetnost Larsa Von Trierja.

 

 

Bill Viola, Migration

 

 

Rad se ponavljam: video umetnost je umetnost v trajanju, video umetnost je cut-irana televizija. Za svoj jezik uporablja različne principe dramaturgije, s katerimi rezultira v mnogoterih oblikah. Ravno ekran, na katerem berete tekst, ima danes različne tako formalne kot vsebinske zahteve. Včasih so bile vse naloge znotraj ekranske diagonale, včasih pa zunaj ohišja ekrana. 

 

 

Povejmo na koncu: Bill Viola je ameriški umetnik, na katerega je močno vplivala zenbudistična puščava. To je komentar o umetnosti, ki je neskončno oddaljena od mene, a jo z vsem svojim znanjem občudujem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 975
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579