Komentar

Bill Viola, mojster elektronskih neviht

Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem gibanju ogromne količine nevihtnih voda, ki se z vso silo umetniškega spomina vlijejo na množico. Sila vode množico dobesedno podre, pokosi jo z močjo lastnega elementa.

13.07.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bill Viola   video umetnost   New York   Lars von Trier  

Foto: Alessandro Moggi

Bill Viola je ameriški umetnik, na katerega je močno vplivala zenbudistična puščava. To je komentar o umetnosti, ki je neskončno oddaljena od mene, a jo z vsem svojim znanjem občudujem.

Že drugič v kratkem razmaku se nahajam v najpomembnejšem istanbulskem knjižnem antikvariatu Denizler Kitabevi. To je zagotovo eden najbolj čislanih svetovnih knjižnih antikvariatov, vpetih med Azijo in Evropo. Na svojih policah ima občudovanja vredne knjige, ki človeka dobesedno pomirijo. Želim si le tega, da bi se vse okrog mene umirilo, upočasnilo, tudi zato, ker imam pred seboj zahtevne logistične naloge. Iz duha mojstrskih knjig minulih časov se počasi spustim navzdol proti morju, v smeri hotela Port, k istanbulskim galerijam sodobnih umetnosti. Želim si samo tega, da bi bilo vse v prihajajočih dneh posvečeno umetnosti in čim manj nevarnim in ničvrednim političnim razmerjem.

 

Že v letalu sem se odločil, da bom ta teden komentiral video umetnost. Sprožilec je bil v tem primeru popolnoma nepomemben, tudi zaradi tega, ker je te dni pri meni vse podvrženo ekvilibriju mnogoterih stvarnosti. Redko komentiram video umetnost, moral bi jo večkrat, sploh glede na njen prelomen pomen, ki ga ima v zgodovini umetnosti.

 

Carigrajski antikvariat Denizler Kitabevi

 

 

Tape 1!

 

Rad bi upočasnil ritmem komentarja / I.: Oblečeno moško telo zareže v globino vode. Gledamo ga, kako se v počasnem premikanju pod vodo bori za svoje preživetje. Nekaj časa lebdi, potem pa se začne divje prevračati v iskanju odrešitve. V dramatični svetlobi si reže svojo dramatično stvarnost. Ta je organizirana v umetnini tako za oko kot za elektronsko kamero. 

 

V povojih je video umetnost raziskovala najprej sama sebe oziroma jezik lastnega medija. Poskušala se je razumeti. Želela si je izboriti svojo avtonomno dikcijo s pomočjo lastne tehnologije. V začetnih korakih so mnogi umetniki in umetnice uporabljali video tehnologijo kot orodje, kot bojni krik socialnega aktivizma. Ravno video umetniki so popolnoma redefinirali izhodišča modernističnega sveta umetnosti. V tistem trenutku, ko smo dobili prvo video umetnino, je ta istočasno postala nosilec modernega sveta. Ponavljam: istočasno! Tako preprosto in prelomno in vidno je bilo to! Vse je težilo k temu, da sta elektronska kamera in ekran postala nosilec novega sveta. V resnici pa sta postala nosilec postmodernega sveta in vseh ostalih svetov po času postmodernizma. Video umetnost je mentalni elektronski displej, na katerem se odvijajo različne vizualizacije vseh treh modernosti. Video umetnost je predvsem prelom z nosilcem pigmetirane slike v tisočletni vizualni kontinuiteti.

 

Nadaljujem z upočasnjenim ritmom komentarja / II.: Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem gibanju ogromne količine nevihtnih voda, ki se z vso silo umetniškega spomina vlijejo na množico. Sila vode množico dobesedno podre, pokosi jo z močjo lastnega elementa.

 

Pomnim, da sem nekje v preteklih refleksijah zapisal, da se začne postmodernizem (vsaj zame) s prvim video festivalom v Kitchen Theatre v New Yorku, leta 1971. To je letnica, ko se prvič zberejo video umetnine različnih avtorjev na skupni razstavi. Posredno pa je bila razstava posvečena enemu najpametnejših mest na svetu - New Yorku!

 

 

Bill Viola, Tristan's Ascension, 2014

 

 

Da, to je upočasnjen komentar o video umetnosti videasta Billa Viole. Tudi on ima v svojem stilnem življenju dva generalna vektorja, ki nista nikoli drug drugega nasilno zlomila. Pri Violi je vse potekalo premišljeno in predvidljivo. S tem, ko sem zapisal - predvidljivo, to pomeni le to, da je vektorska energija logično prehajala iz enega (elektronskega) vizualnega problema v drugega. Vizualno se je takoj adaptiralo po vprašanju in to na ta način, da je počasi zapustilo medij. V drugem vektorju pa je Bill Viola vpeljal klasične ontološke teme, ki jih prepoznamo s frazo - večne teme; kdo smo, kam gremo, zakaj smo rojeni, zakaj moramo umreti in podobno. Pokončni televizijski ekrani in pred njimi ležeče črne marmorne plošče so postali nosilec njegove umetniške vizualizacije. Bill Viola je bil rojen zato, da je sam s svojo video umetnostjo postal - prelom.  Video je umetniška  zvrst, ki ima svoje intenzivno življenje tudi v XXI. stoletju.

 

Še bolj upočasnjujem ritem komentarja / III.: Že v prvih minutah svoje prve video umetnine je mladi Viola postavil samega sebe v kader skupaj z video napravami. To ni bil klasični avtoportret, temveč je postavil samega sebe v vizualno zanko, v nekončno dolgo video reproduciranje. Samemu sebi in očem sveta je dokazoval, da je prisoten. Samega sebe je gledal tudi zato, da bi ga drugi videli. Potrjeval se je v tujih očeh.

 

 

Tape 2!

 

Bill Viola se je potrjeval tudi s čutom sluha. Že kmalu na začetku svojih umetniških raziskav je radikalno izoliral zvočno od elektronske slike in jo v naslednjih stopnjah popolnoma avtonomno obravnaval. Njegova video umetnost bil velikokrat sestavljena iz vzporednih umetniških praks, ki so imele že na samem začetku namen, da se bodo povezale tam nekje v neskončnosti v lepo in premišljeno.

 

Veliki prelom brez preloma: Bill Viola je tako v svojo video umetnost vpeljal večne teme in motive. Pred našimi očmi je začel istočasno izvajati manipulacije s stilnimi historicizmi in modernizmom, najprej z italijansko renesanso, kasneje pa z danskimi klasiki, ki jih je prelival v modernistični elektronski kader. Bill Violla je bil in je še vedno mojster elektronskega ekraniziranja teles, mojster elektronskih neviht. Snema visokoresolucijske kompozicije posameznikov in skupin. Gledamo jih v zatemnjenih studijskih prostorih. Za razliko od renesančnih nagih motivov gledamo pri Violi slavje oblečenega modernega človeka.

 

Upočasnjen ritmem komentarja / IV.: Na pokončnih ploščatih ekranih nastopajo telesa XX. in XXI. stoletja, ki se s svojo kompozicijo prekrivajo z renesančnimi telesi. Bill Viola vizualizira in transcendira vsa ta vmesna stanja teles med renesančnim slikarskim ateljejem (perspektiva) in modernističnim studiom (pripravljenim za elektronsko snemanjem). Na ta način poveže vse štiri klasične stile. Bolj razvidnega spoja ne more biti, pri tem pa umetnost ne postane slaba ilustracija minulega časa. Pri Billu Violi miselni procesi spremljajo miselne kompozicije. Gledalec spremlja organizirano dramatično akcijo pripravljeno za elektronsko kamero. Pomembno dejstvo: osedenj način Violinega izražanja je radikalno upočasnjeno gibanje video slik. Z njimi opazujemo nema telesa v transcendentnih pasažah.

 

Še bolj upočasnimo ritem komentarja / V.: Viola ne vizualizira nobenih sporočil, temeveč le prinašalca sporočil.

 

 

***

 

In v izteku komentarja, priporočilo tedna: Oglejte si na medmrežju video trak Billa Viole z naslovom: Migracije!, ki tematizira nadzorovan pritisk cevnega sistema in nadzorovano sistemsko propustnost. Video umetnost Billa Viole je polna vplivov, sama po sebi se vriva v druge umetnine, recimo v kino umetnost Larsa Von Trierja.

 

 

Bill Viola, Migration

 

 

Rad se ponavljam: video umetnost je umetnost v trajanju, video umetnost je cut-irana televizija. Za svoj jezik uporablja različne principe dramaturgije, s katerimi rezultira v mnogoterih oblikah. Ravno ekran, na katerem berete tekst, ima danes različne tako formalne kot vsebinske zahteve. Včasih so bile vse naloge znotraj ekranske diagonale, včasih pa zunaj ohišja ekrana. 

 

 

Povejmo na koncu: Bill Viola je ameriški umetnik, na katerega je močno vplivala zenbudistična puščava. To je komentar o umetnosti, ki je neskončno oddaljena od mene, a jo z vsem svojim znanjem občudujem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,704
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,392
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,108
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 816
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,966
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 521