Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela del frekvenc, ki jih je Telemach pridobil pri prevzemu Tušmobila. Frekvence 2 x 5 MHz v frekvenčnem pasu 2100 MHz namerava AKOS odvzeti Telemachu konec septembra in jih nato podeliti na javnem razpisu, ki ga je ta agencija že posredovala tudi na Vlado. A to je le eden izmed primerov, ki kažejo, kako podjetja pod okriljem United Group delujejo. Drugi primer se sočasno odvija v Srbiji. A pojdimo po vrsti ...
Tušmobil je leta 2008 frekvence dobil brezplačno in na domnevno sporen način. Tožilstvo zatrjuje, da naj bi takratni direktor APEK (predhodnik današnjega AKOS) Tomaž Simonič v zameno za brezplačne frekvence dobil stanovanje v Piranu. Sporno je tudi zato, ker naj bi se za te iste frekvence zanimala še dva operaterja, ki bi te iste frekvence, enako kot ostale, tudi pošteno plačala. Na spletni strani portala Mobilna telefonija so navedeni podatki za vse operaterje in podeljene frekvence ter zneski, ki so jih operaterji plačali (vir). Ocena, koliko je Slovenija izgubila na ta račun, je med petimi in šestimi milijoni evrov. Milijone, ki jih je v žep pospravil Telemach oziroma matična družba United Group, katere lastnik in šef je srbski tajkun Dragan Šolak.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je sicer potrebovala nerazumno dolgo, da je sprejela tovrstni ukrep, a ga na koncu je. Na strani države pa ni bilo niti enega odziva do sedaj, ne ministra za javno upravo Rudija Medveda, ne predsednika vlade Marjana Šarca, ne kogarkoli drugega, ki bi takšne prakse obsodil.
Srbija: nelegalni optični kabli, elektrika na črno ...
Namestnik župana srbske prestolnice Goran Vesić je pred dnevi javno oznanil, da bodo sprožili tožbo proti SBB zaradi nelegalno napeljanih optičnih kablov United Group. Za kable, ki so jih položili v Beogradu, naj ne bi imeli sklenjenih pogodb. Pri tem je pokazal tudi navodilo direktorja Beograjskih elektrarn iz leta 2009, s katerim je SBB prepovedal postavitev optičnih kablov. To navodilo je kasneje, ko je bil župan Beograda, Dragan Đilas, današnji poslovni parter Dragana Šolaka, umaknil. A kljub temu po poročanju srbskih medijev pogodbe med Beograjskimi elektrarnami in SBB še danes ne obstajajo (vir, vir, vir).

Goran Vesić, namestnik župana Beograda
Beograjski podžupan je ostro napadel Šolaka zaradi tega:
"Poglejte, na kaj to spominja! Brez kakršnega koli dovoljenja, ne države, ne lokalne skupnosti, ne stanovalcev. Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
"Presenečen in zgrožen" nad lažmi SBB je tudi aktualni direktor Beograjskih elektrarn Rade Basta, ki je napovedal tudi kazensko ovadbo in odškodninsko tožbo za izgubljena finančna sredstva - brezplačano koriščenje javne razsvetljave in elektrike, ki so jo namesto SBB plačevali Beograjčani. Po ocenah bi temi sredstvi lahko zgradili dva otroška vrtca (vir).Brez kakršnikoli dovoljenj so se priklopili na Beograjsko infrastrukturo in jo brezplačno koristili (vir).
"Balkanski posli" ali kako zaobiti zakonodajo
Nad uspešnimi balkanskimi poslovneži, za kakršnega se rad predstavlja gospod Šolak, ki si je zadnja leta uredil začasno prebivališče v Sloveniji, se slej ko prej vedno pojavi senca dvoma, kako so prišli do svojega bogastva. Včasih na ta račun ljudje ali celo mediji komu naredijo tudi krivico. A po drugi strani tovrstni sumi izhajajo iz slabih izkušenj s premnogimi domačimi "uspešnimi" poslovneži podjetniki, kakršni so bili denimo Ivan Zidar, Boško Šrot, Hilda Tovšak, Dušan Černigoj ...
A Dragan Šolak, United Group, SBB in povezana podjetja, kot razkriva več srbskih medijev, spornih praks niti ne skrivajo več tako zelo. Še več, v svojo obrambo proti komurkoli, ki jim stopi na pot, uporabljajo bodisi grožnje s tožbami - lansko leto so tako našemu mediju večkrat zagrozili z visokimi odškodninskimi tožbami, če ne bomo prenehali pisati o "srbskem tajkunu Šolaku", letos pa so dejansko proti portalu+ vložili tožbo v višini 17.000 evrov - bodisi medijsko mašinerijo, ki jo imajo v lasti. Medijsko mašinerijo, ki jo iz leta v leto širijo, v Srbiji in v regiji.
Toda Šolak je v Sloveniji zgolj gost in pri nas na srečo (še) nima takšne moči kot doma. Še posebej zato, ker mu je nazadnje propadel poskus nakupa najmočnejše komercialne medijske hiše Pro PLUS, ki ga je povsem racionalno in argumentirano zaustavila Agencija za varstvo konkurence (AVK) močnim političnim pritiskom navkljub. SBB je preko različni kanalov izvajal hude pritiske, da bi se mu nakup Pro PLUS omogočil, a je naletel na trmastega šefa AVK Andreja Matvoza, ki na koncu ni klonil niti pod pritiskom gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.
Šolak poskuša vstopiti v politiko
V Srbiji se je odprla javna konfrontacija med Šolakom in Đilasom na eni strani ter srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem na drugi strani, o čemer smo že pisali (vir). Razlog je proprost: poskus vplivanja na politiko oziroma politike. Takšen scenarij je seveda možen tudi pri nas, če bi se Šolak polastil kakšnega dominatnega medija in prek njega poskušal povečati svoj vpliv. Kot lahko slišimo po medijskih koluarjih, se naj Šolak še ne bi povsem odpovedal Pro PLUS in četudi ne bo mogel vanj vstopiti lastniško, išče načine, kako še dodatno povečati svoj vpliv na uredništvo in uredniško politiko. Spomnimo, kako je POP TV odstranil iz svojih arhivov posnetek, v katerem razkrivajo Šolakovo hobotnico.
Prispevek POP TV o Draganu Šolaku z oziroma brez hobotnice.
Slovenska politika se mora ob tem zavedati, da jim odpiranje vrat takšnim ljudem, kot je Šolak, lahko danes mogoče res koristi, vendar pa jutri, ko se znajdejo na nasprotnih bregovih zaradi različnih interesov, ne bodo več niti prijatelji niti zavezniki.