Razkrivamo

O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"

Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako sploh niso nič posebnega. Ali je to, kar mediji danes pišejo, res, ni več pomembno. Tudi paranoiki živijo na svojem balonu, zaščiteni pred okolico. Danes je podobno tudi z vsemi množičnimi mediji, ki javno zagovarjajo levico in zaničujejo desnico. Vsa nemška politika se združuje na levici v boju proti desnici, kar je najboljša reklama za nemško AfD (Alternative für Deutschland), saj je slednja vedno v središču pozornosti. In PR strokovnjaki so že pred časom ugotovili, da je negativna reklama boljša kot nobena reklama ...

15.07.2019 11:01
Piše: Norbert Bolz
Ključne besede:   Norbert Bolz   Nemčija   mediji   mainstream   levica   socialni kič   politična korektnost   moraliziranje   bulshit   Platon   bele laži   internet

Takšno usmerjevalno novinarstvo, ki smo mu včasih, v drugih časih DDR pravili pranje možganov, je danes prisotno v celotnem, vsaj večinskem medijskem poročanju.

Profesor dr. Norbert Bolz (1953) je nemški filozof, medijski teoretik in profesor teorije komuniciranja. Najprej je predaval v Essnu, sedaj pa poučuje v Berlinu na Tehnični univerzi. Znana je njegova teorija novih medijev iz 1990, t.i. Theorie der neuen Medien, na katero sta vplivala zlasti Walter Benjamin in Friedrich Nietzsche. Na prelomu tisočletja je profesor Bolz izdal knjigo Gospodarstvo nevidnega (Die Wirtschaft des Unsichtbaren), v kateri je zapisal, da v prihodnosti ne bo več pomemben fizičen izdelek, pač pa bo poudarek na "storitvi, predanosti, trendih in mitih". Po njegovih besedah je prihodnost "v znanju, komunikaciji, duhovnosti in oblikovanju". Politično je bil vsaj nekaj časa blizu krščanski demokraciji (CDU), četudi je vseskozi veljal za liberalnega misleca s konservativnim pedigrejem. Bolz je zanimiv tudi zato, ker je za razliko od mainstream nemških intelektualcev vseskozi zelo kritičen do oblasti in medijev, kar se kaže tudi v predavanju "O politično korektnih medijih", ki ga je imel 15. junija 2019 v Berlinu v okviru Desiderius Erasmus Stiftung in ki ga danes objavljamo na portalu+.

 

 

***

 

V tem  predavanju bi vam rad povedal svoje mnenje kot strokovnjak, ki se že 30 let ukvarjam z mediji. Rad bi vam predstavil, kako ti mediji sploh delujejo. Zakaj deluje t. i. politična korektnost in kaj so globlji vzroki za razširjanje te politične teorije.

 

Za začetek: Danes ne govorimo več o "rdečih" medijih, ker so se vsi prelevili v "zelene",  v osnovi pa so to lubenice. Zunaj zelene, notri pa še vedno rdeče. V mojih časih študija sem spoznal kar precej zapleteno teorijo o medijih. In ker so zapletene teorije bolj zanimive kot navadni gospodinjski recepti, sem se poglobil v to teorijo. Ta teorija pravi: mediji direktno ne vplivajo na ljudstvo, mediji vplivajo posredno preko vplivnežev, ustvarjalcev javnega mnenja, ki preko medijev vplivajo na ljudstvo, mediji pa o tem samo poročajo, zato so mediji neodvisni poročevalci. Ampak potem je hitro prišla nasprotna teorija, ki je zagovarjala čisto preprosto, banalno tezo, da mediji sami direktno bolj vplivajo s komentarji na mnenje ljudi in s tem preoblikujejo stališča množic. Torej mediji niso več neodvisni, ampak  - kot je danes modno reči - "politično odgovorno usmerjajo množice".

 

Kaj je "politična korektnost" in iz česa je sestavljena?

 

Prvi sklop politične korektnosti so NEPRIMERNE BESEDNE ZVEZE, kar lahko imenujemo tudi jezikovno higieno, jezikovne tabuje, ki jih ne smemo uporabljati. To najbolje opazimo na otrocih, ki pridejo iz šole in ne povedo več, kaj so se učili, ampak česa ne smemo več govoriti, katerih besed več ne smemo uporabljati, ker so družbeno nesprejemljive.

 

Druga pomembna komponenta je SOCIALNI KIČ, ki je najbolj opazen v pogovornih oddajah in TV reportažah. Prikazovanje oziroma opisovanje trpečih ljudi, ki se nam morajo smiliti in če potem kdo povzdigne glas proti temu, je nehuman človek, ne glede na to, kaj hoče o tem prikazovanju povedati. V idealnih primerih pokažemo malega otroka, ki joče - v zadnjem času je še bolj učinkovito kazati utopljene otroke beguncev. V takih čustvenih razmerah namreč resnični argumenti nimajo več nobenega pomena, vrednosti.

 

Tretja komponenta politične korektnosti pa je POLITIČNI MORALIZEM. To je tehnika, ki razvodeni vsak argument. Vsak politični problem je namreč treba spremeniti v moralistični problem med osebami. Tako so na svetu večinoma dobri ljudje, ki so pripravljeni pomagati, in nekaj slabih ljudi, ki jih zaradi negativnega odnosa moramo zaničevati. Zakaj so slabi, nihče ne pove. To ustvarjanje enoumja, kjer je dovoljeno samo eno, pozitivni odnos. Samo nekaj posameznikov je negativnih, ampak vedno je nekdo iz naše okolice. To so grešniki, ki ne razumejo problemov ljudi, večinoma so črne sence preteklosti (fašisti, nacisti ipd).

 

Kakšne učinke ima ta politična korektnost na naše vsakdanje življenje? Po mojem sta dva pomembna efekta, eden je ustvarjanje histerične občutljivosti, ki ga dosegajo presenetljivo med bolj razgledanimi ljudmi. V časih J.F. Kennedyja je bil namen politike čim bolj poenostavljati, z nekaj besedami - kot na plakatu - doseči svoj namen (t.i. plakatni efekt). Danes je politika prišla na nivo infantilnosti. Za to sta najboljša primera 16-letna Greta, ki nima niti volilne pravice, in predsednik JUSOS (podmladek SPD, op. uredn.) Kevin Kühnert, ki bi rad vodil SPD brez dneva političnih izkušenj.

 

Kje so valilnice teh teorij in kako jih usmerjajo v množice, med ljudi?

 

To so v bistvu tri glavne lokacije. Prvi je univerzitetni kampus, drugo je politika in tretje so novinarski somišljeniki (medijsko enoumje). Univerzo (kampus) oblikujeta dve skupini, študentje – snežinke in ustrežljivi profesorji. Študentje – snežinke so zanimivi zato, ker se mladi zelo radikalizirajo in postaja to sedaj na univerzah že absurdno, saj je dovoljena radikalizacija samo v eno, levo smer.  Študente – snežinke imenujem zato, ker jih lahko z vsako vročo debato takoj stopiš do onemoglosti, vodljivi so kot ovčke in se tega niti ne zavedajo, zato so tako primerni in uporabni za politične manipulacije levice. Te skupine se ustvarja v zaprtih prostorih – valilnicah. Študentje z opranimi možgani postanejo vojaki – prostovoljci politične korektnosti in sodelujejo potem v vsaki najmanjši protidemonstraciji in so na to zelo ponosni.

 

Na drugi strani pa me še bolj motijo moji sodelavci – profesorji, t.i. ustrežljivi profesorji, ki so pripravljeni proti dobremu plačilu pripravljati znanstvene raziskave za politiko, kjer so rezultati raziskav že vnaprej določeni in je torej treba ustvariti le še 100 strani teksta in grafik, ki te teze tudi potrjujejo. In to je največja sramota za vse znanstvenike, ki se tako prodajajo in uničujejo strokovnost univerz. Zanimivo je, da se to dogaja samo na družboslovnih univerzah in te univerze so za mene izgubljene. Ti študentje – snežinke in ustrežljivi profesorji ustvarjajo na univerzah fantomske, neživljenjske teme, agende in grozljive scenarije propada človeštva, v katerih celo uživajo. 

 

Politiki so drugi najpomembnejši razširjevalci politične korektnosti. Razumem, da se morajo prilagajati trenutnim, aktualnim razmeram in če gledamo izjave nekaterih socialdemokratskih politikov izpred desetih let, bi danes večina levice take izjave obsodila kot sovražni govor. Danes imamo v politiki mlade politike, ki so prišli iz univerz in nimajo nobenih življenjskih izkušenj iz praktičnega življenja, gospodarstva ali vodenja lastnega podjetja. Opažam pa, da je med temi mladimi politiki nastala javna podoba in na drugi strani skrito, privatno življenje, v katerem pa živijo čisto konzervativno življenje, česar pa nočejo pokazati javnosti, ker bi to porušilo njihovo polikano javno podobo. Danes se vsi politiki zelo dobro zavedajo pomena dobrega PR v javnosti. In če se kdo slučajno spozabi, ga lahko ena taka izjava pokoplje in politična kariera je končana. Kot primer naj navedem izjavo Christiana Lindnerja, predsednika FDP (nemških liberalcev, op. uredn.), ki je v prvi reakciji na Greto dejal, "ah otroci, o strokovnih temah naj v javnosti govorijo strokovnjaki". Ta izjava ga je skoraj pokopala, pa čeprav se z njo večina tudi strinja.

 

Če povežemo politično korektnost s sodobnimi govori politikov, pridemo do nove nadgradnje, ki jo imenujem NATSCH (nač) – spreminjanje obojega v vsakdanjo politično prakso. To pomeni v praksi usmerjanje realizacije v pravilno smer, strankarska poslušnost, zaupanje v višje cilje, zato vam ni treba razmišljati, mi mislimo namesto vas, vi se lahko zabavate ... (zato je toliko poneumljajočih TV programov). Ameriška avtorja te teorije, ki je izšla v knjigi, sta takoj pristala v PR službi Bele hiše Baracka Obame.

 

Primer: Postavljanje sladkarij ob blagajni v višini, ki je težje dosegljiva rokam, lahko pomeni, da se bodo ljudje prehranjevali bolj zdravo, saj sladkarije ne bodo takoj na dosegu rok. Še bolj učinkovit in preizkušen primer: če v pisoarje na straniščih prilepite slike čmrljev, bodo moški ciljali direktno v čmrlja in rob pisoarjev bo manj umazan. V bistvu pa gre pri tej teoriji za oblikovanje, usmerjanje vašega celotnega življenja brez vaše volje; radi bi vas vodili za roko, vam svetovali, kako je prav in kako pravilno živeti, da bodo imeli oni koristi. Tako je na primer v prehrani že vpeljana nova religija: usmerjanje prehranjevanja od mesnega k vegetarijanstvu in ustvarjanje slabe vesti, če še jeste meso.

 

Vendar to še ni vse, še ni dovolj. Tretja stopnja tega je BULSHIT in izvira iz Amerike. BULSHIT nima nobenega interesa glede resničnosti. V nasprotju z lažjo, kjer trdimo nekaj, da bi zanikali resnico, torej lažemo, da ljudje ne bi verjeli, kar je res. Pri BULSHIT lahko govorite neumnosti in danes si politika želi debat, govorjenja, nakladanja, indiferentnosti do resnice, ker nas zasipava s toliko informacijami, da jih enostavno ni več mogoče selekcionirati, se ni mogoče več braniti pred njimi ... zato ni mogoče preverjati, kaj je res in kaj ne (fake news), in ni več možne nobene  resne debate zaradi preobilja informacij, ker nam prej zmanjka časa.

 

Ljudje verjamejo vse, kar jim servirajo na krožniku.

 

Tretje področje razširjevanja politične korektnosti je novinarsko-medijsko enoumje, ko hočejo biti novinarji učitelji, svetovalci, mnenjski usmerjevalci. Zanimivo je, kako so se mediji spreminjali. Včasih je bil časopis sestavljen najprej iz kratkih vesti (kaj, kje, kam, zakaj, kako), spodaj so bili komentarji, ki si jih prebral ali pa tudi ne. Danes informacij oziroma novic ni več. Obstajajo le teksti, ki vam preko mnenja podajajo določene informacije, usmeritve,  in vam tudi povedo, kako morate te informacije pravilno razumeti. Namen novinarsko-medijskega enoumja danes ni več, da si lahko sami oblikujemo mnenje; oni vam že servirajo tisto pravo, edino zveličavno mnenje. In kritik na tako pisanje oziroma prepričevanje mediji nočejo več slišati, ker se čutijo odgovorne, da nam razlagajo in nas usmerjajo v pravo smer, to smer pa poznajo samo oni. In če so slučajno kritike že premočne, se potem sprijaznijo in pravijo, saj imate prav v kritiki, prav ste nas razumeli, mi hočemo prav to, kar pišete v kritiki - usmerjanje, opredeljevanje za pravo stran. In na koncu dodajo, da so na to svojo vlogo celo zelo ponosni.

 

Takšno usmerjevalno novinarstvo, ki smo mu včasih, v drugih časih DDR pravili pranje možganov, je danes prisotno v celotnem, vsaj večinskem medijskem poročanju.

 

Že Platon je govoril o belih lažeh, da vodilni politiki lahko lažejo (bele laži), če s tem družbi pomagajo, jo rešujejo in ščitijo. Če je tako, lahko politiki ljudstvu lažejo. No, s tem, da je Platon še dodal, da navadni ljudje ne smemo lagati.  Platonovo teorijo so politiki v zgodovini že nekajkrat koristno (zlo)rabili. Šolski primer tega je angleški Guardian, ki je pred desetletji napisal, da so ponosni, ker jim je vlada lagala, ker ni povedala resnice o tem, koliko primerov AIDS-a je bilo resnično v  Angliji, saj so tako zaščitili prebivalstvo.

 

Danes namreč sploh ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe v nemškem Spieglu tako sploh niso nič posebnega. Posebnost je to, da je novinar lahko pisal izmišljene zgodbe kar nekaj let, ker je pisal prav to, kar danes mediji predstavljajo - usmerjeno novinarstvo s potrjevanjem in utrjevanjem pravega mnenja. Ali je to danes sploh res, kar pišejo, sploh ni več pomembno. Tudi paranoiki živijo s svojem balonu, zaščiteni pred okolico. Danes je podobno tudi z vsemi množičnimi mediji, ki javno zagovarjajo levico in zaničujejo desnico. Vsa nemška politika se združuje na levici v boju proti desnici, kar pa je najboljša reklama za nemško Alternative für Deutschland (AfD), saj je vedno v središču pozornosti. PR strokovnjaki so že pred časom ugotovili, da je negativna reklama boljša kot nobena reklama.

 

Absurd pri vsem tem je ta, da je Nemčija danes tako na široko odprta do vseh beguncev, tudi tistih, ki ne bi smeli ostati v Nemčiji, ker ne izpolnjujejo pogojev. Istočasno pa Nemci - predvsem pa politiki in mediji - tako sovražno nastrojeni proti drugače mislečim Nemcem, ki jim danes kar z veliko žlico rečejo skrajna desnica. Nihče pa ne pove, kdo je desnica, saj je danes moto Merklove CDU - die Mitte, torej sredina. Na drugi strani pa je po izjavah pokojnega politika Franza Josefa Straussa desno od CSU le še stena - in nihče več.

 

Kaj je perspektiva v prihodnosti?

 

 

1.Brezidejnost levice Nihče ni danes večji reakcionar kot stranka, ki se imenuje Levica (Die Linke). Še danes živijo v 19. stoletju in se borijo za stvari, ki sta jih čas in razvoj že zdavnaj povozila, nimajo nobenih novih idej. Danes to njihovo brezizhodnost kažejo tudi padajoči odstotki na volitvah. Edina rešitev Levice je danes boj proti desnici, ampak volilni rezultati kažejo, da jim to ne uspeva, saj "skrajno desna" stranka dosega vedno boljše rezultate, Levici pa glasovi in mandati v nemškem in evropskem parlamentu padajo.

 

2. Nova struktura skupnosti, ki se oblikuje danes v novih, sodobnih internetnih možnostih. Vpliv teh starih medijev, ki nam hočejo prodajati usmerjene informacije, vedno bolj pada. Danes živimo v času interneta in socialnih medijev. Pri svojih študentih opažam, da sploh več ne sledijo poročilom na televiziji in časopisom. In tudi sam lahko rečem za sebe, da je sicer v internetu veliko neumnosti in primitivizma, vendar danes lahko na enostaven in hiter način najdeš informacije, ki jih sicer ne bi imel. Presenečen sem, kaj vse se lahko naučimo in kako je danes celoten planet ena velika vas informacij. Pomembno je, da internet omogoča možnost tistim, ki se počutijo v množičnih medijih izolirane in tako najdejo sedaj še več možnosti kot nekoč, ko so bili časopisi objektivnejši. 

 

In še zadnja, tretja točka bodočnosti - pokončna drža. Pripravljenost, povedati svoje mnenje ravno zaradi tega, ker nas hočejo izolirati. Ni potrebna skrajnost, pravzaprav je treba biti samo korajžen in povedati svojo zdravo kmečko pamet, ki je vedno najboljša rešitev, predvsem pa šok za vse tisto, kar nam danes vsiljujejo, pa tega sploh ne rabimo. Tudi mi vsi smo za zdravo zeleno naravo, vendar ne tako, da bomo jutri ostali brez elektrike, ker je treba zdaj takoj vse prepovedati. Zdrava kmečka pamet še nikoli ni razočarala. Problem je v tem, da tam visoko zgoraj, v visoki politiki na kaj tako "primitivnega" ne morejo več prisegati, ker mora biti vse tako komplicirano, zapleteno, da navadni ljudje tega več ne razumejo.  Ampak pravzaprav oni ne razumejo več nas. To kažejo tudi rezultati  zadnjih volitev v Nemčiji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
7
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.674
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.638
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.036
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.695
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.142
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.192
08/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.050
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.189
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099