Razkrivamo

Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!

V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem javnem zdravstvu vsako leto več denarja in da se je v zadnjem desetletju strošek povečal za skoraj tretjino. Govorjenje o tem, kako da je treba v zdravstvo vložiti še več denarja, je torej prazno, brez vsebine in logike. Pač pa je ključno vprašanje, kam gre ves ta denar, kdo ga razdeljuje in zakaj na primer zavarovanice pri tem nimajo besede.

16.07.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   javno zdravstvo   ZZZS   dopolnilno zavarovanje   čakalne dobe   Milojka Kolar Celarc

Fotomontaža: portal+

Za toliko denarja, kot ga Slovenci zmečemo v zdravstvo, bi upravičeno pričakovali boljše, hitrejše in kakovostnejše usluge javnega zdravstvenega sistema.

V zadnjih letih je gospodarska rast v Sloveniji vplivala tudi na višje prihodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj je bilo več zaposlovanja, kar je posledično pomenilo večjo socialno in finančno stabilnost prebivalstva, tako da se je zbralo vsako leto več prispevkov od plač. Česar povprečen posameznik niti ne opazi, saj se obvezno zavarovanje procentualno plačuje od bruto plače. Zaradi višjih prilivov ima lahko ZZZS vsako leto višje odhodke. Ker je na obvezno zavarovanje vezano tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje (plačevanje od 10–90 % cen zdravstvenih storitev), se povečujejo tudi ti prihodki, saj temu zavarovalnice sledijo z višanjem premije.

 

 

 

Modra barva ponazarja obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS), rdeča pa dopolnilno.

 

 

Od leta 2008 do danes smo v Sloveniji sredstva za zdravstvo povečali kar za milijardo evrov. Oziroma z 2,5 milijarde v letu 2008 na 3,6 milijarde, kar naj bi bil plan v letošnjem letu (in sicer skupaj obvezno in dopolnilno zavarovanje). Ocene zavarovalnic sicer kažejo, da bo poraba letos še večja.

 

 

Primerjalna analiza kakovosti javnega zdravstva (EHCI – European Health Consumer Index) posameznih evropskih držav – Slovenija zadnja leta nazaduje.

 

 

Če smo torej davkoplačevalci v zadnjem desetletju za približno tretjino povečali "investicije" v naše (javno) zdravstvo, se je logično vprašati, kaj smo za ta denar dobili nazaj. So se skrajšale čakalne dobe? Se je povečala dostopnost zdravstvenih storitev? So postale storitve kakovostnejše? Teh podatkov nimamo, imamo le primerjalne mednarodne študije, iz katerih pa je jasno razvidno, da na lestvicah kakovosti zdravstvenih sistemov v Evropi padamo. Zadnji podatki, ki so bili objavljeni na začetku letošnjega leta, in sicer EHCI indeks za leto 2018, nam pokažejo nič kaj razveseljivo sliko. Med 35 evropskimi državami se je Slovenija tokrat uvrstila šele na 21. mesto, izgubila je kar pet mest glede na prejšnjo raziskavo. Zakaj je naša država kljub nekaterim pozitivnim premikom na področju javnega zdravstva nazadovala? Zaradi premajhnega napredka na področju uvajanja e-zdravstva, zaradi nekonsistentega financiranja bolnišnic ter zaradi absolutno predolgih čakalnih dob.

 

V razpravi, ki je pri nas že nekaj časa politična, saj se premierji in najvišji vladni politiki pridušajo, da je "ureditev zdravstva" med njihovimi prioritetami (to področje je obvezno vključeno tudi v vsakokratno koalicijsko pogodbo), se običajno spregleda vlogo ključnega plačnika, organizatorja in odločevalca v našem zdravstvu - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mentaliteto in poslovno logiko tega sistema je pred leti v kolumni na Siolu odlično opisal ekonomist dr. Janez Šušteršič s sintagmo "socialistično planiranje zdravstvenega sistema". Ob ministrstvu za zdravje in izvajalcih zdravstvenih sistemom je prav ZZZS ključni faktor pri vseh odločitvah glede obsega in cen zdravstvenih storitev v Sloveniji kot tudi glede plač in drugih prejemkov zaposlenih. Vsemu, kar ti trije deležniki odločijo oziroma določijo, rečejo Splošni dogovor.

 

Ta "splošni dogovor" pa ni nič drugega kot formula, po kateri bodo letos razdelili 3,6 milijarde evrov za naše zdravstvo. Ob tem ni odveč omeniti manjše, a zato nič manj pomembne podrobnosti: ministrstvo za zdravje, izvajalci in ZZZS odločajo tudi o denarju, ki ga v imenu svojih zavarovancev v naše javno zdravstvo plasirajo zavarovalnice z dopolnilnim zavarovanjem, pri čemer slednje v teh pogovorih, ki pripeljejo do Splošnega dogovora, sploh ne smejo sodelovati. Tako cene kot obseg storitev brez njih določi ZZZS, ki pa je le transmisija politike.

 

Splošni dogovor se v nasprotju s poslovno in siceršnjo logiko ne podpisuje konec leta za prihodnje leto ali najkasneje v začetku leta za tekoče leto, pač pa se sprejema kar sredi tekočega leta z veljavnostjo za nazaj (!). Zaradi tega se tudi sredi leta mirno sprejemajo dodatni aneksi k Splošnemu dogovoru, ki prav tako veljajo za nazaj. To pomeni, da se v Sloveniji zdravstvene politike oziroma sistema javnega zdravstva ne načrtuje v naprej, tj. strateško, predvidljivo in dolgoročno, pač pa gasilsko, amatersko, "na horuk". Popravljamo stvari za nazaj in najhujše požare poskušamo sproti gasiti, je slikovito opisal dolgoletni insajder slovenskega zdravstva.

 

Očitno je ta diletantska politika tista, ki je v zadnjem desetletju povzročila to, da se v zdravstvo vrže milijarda evrov več denarja, rezultatov pa praktično nobenih. Če pa že so, so neotipljivi, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) očitno ni sposoben zagotoviti niti pravih podatkov o čakalnih dobah, kot smo lahko poslušali pred časom.

 

Strokovnjaki so dolga leta politiko opozarjali na te grozeče posledice, ki so danes tu. V prvi vrsti se bo moral z njimi soočiti resorni minister. Aleš Šabeder torej. Glede na to, da ZZZS ne odigra svoje vloge v imenu vseh zavarovancev, bi moral minister za mizo zbrati vse glavne akterje in tudi vse financerje, udariti po mizi in zastaviti zadeve precej drugače. Vendar pa to ni edina težava.

 

V obdobju zadnje finančne krize (2009 in naslednja leta), je bil v težavah tudi ZZZS - manjše zaposlovanje logično prinese manj zbranih prispevkov -, zato so javnozdravstvene finance (proračun ZZZS) z ZUJF-om in drugimi predpisi politiki reševali tako, da so povečali doplačila k zdravstvenim storitvam oziroma tisti delež cen, ki ga plača ali posameznik sam ali ga mora kriti dopolnilno zavarovanje. S tem pa so zmanjšali javna sredstva za zdravstvo in povečali zasebna, ki od takrat rastejo, delež javnih sredstev pa je vse manjši. Delež javnih sredstev bi lahko nemudoma povečali z vzpostavitvijo stanja na čas pred ZUJF-om. Tako pa Slovenija pada na lestvici držav z deležem javnih sredstev za zdravstvo (vir). To, da zasebni izdatki rastejo, je povezano tudi s tem, da si ljudje zaradi nedostopnosti javnega zdravstva storitve raje zagotavljajo samoplačniško oziroma imajo sklenjena prava dodatna zavarovanja, ki so se občutno razvila in razširila v času prejšnje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, za katero velja, da je bila naša daleč najslabša ministrica za zdravje v zgodovini.

 

Tako imamo poleg tistih 3,6 milijard v letošnjem letu - ocene so celo do 3,7 milijard!) še dobrih 400 milijonov zasebnih sredstev, ki so povezana s povsem samoplačniškimi storitvami, samoplačniškimi zdravili in drugimi plačili iz žepa. Skupno torej danes govorimo o več kot štirih milijardah sredstev za zdravstvo letno v Sloveniji. Zdravstvo se namreč povsod meri in gleda v celoti: javni izdatki (med katere štejemo prispevke, davke, proračunske prilive …) ter zasebni izdatki (zasebna zavarovanja, ki so lahko bodisi dodatna ali kot pri nas najbolj razširjena dopolnilna, ter samoplačniške storitve oziroma plačila ljudi neposredno iz žepa).

 

Za toliko denarja, kot ga Slovenci zmečemo v zdravstvo, bi upravičeno pričakovali boljše, hitrejše in kakovostnejše storitve javnega zdravstvenega sistema.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.931
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.735
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.286
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.407
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 902
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 877
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 619
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 486
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 962