Razkrivamo

Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!

V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem javnem zdravstvu vsako leto več denarja in da se je v zadnjem desetletju strošek povečal za skoraj tretjino. Govorjenje o tem, kako da je treba v zdravstvo vložiti še več denarja, je torej prazno, brez vsebine in logike. Pač pa je ključno vprašanje, kam gre ves ta denar, kdo ga razdeljuje in zakaj na primer zavarovanice pri tem nimajo besede.

16.07.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   javno zdravstvo   ZZZS   dopolnilno zavarovanje   čakalne dobe   Milojka Kolar Celarc

Fotomontaža: portal+

Za toliko denarja, kot ga Slovenci zmečemo v zdravstvo, bi upravičeno pričakovali boljše, hitrejše in kakovostnejše usluge javnega zdravstvenega sistema.

V zadnjih letih je gospodarska rast v Sloveniji vplivala tudi na višje prihodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj je bilo več zaposlovanja, kar je posledično pomenilo večjo socialno in finančno stabilnost prebivalstva, tako da se je zbralo vsako leto več prispevkov od plač. Česar povprečen posameznik niti ne opazi, saj se obvezno zavarovanje procentualno plačuje od bruto plače. Zaradi višjih prilivov ima lahko ZZZS vsako leto višje odhodke. Ker je na obvezno zavarovanje vezano tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje (plačevanje od 10–90 % cen zdravstvenih storitev), se povečujejo tudi ti prihodki, saj temu zavarovalnice sledijo z višanjem premije.

 

 

 

Modra barva ponazarja obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS), rdeča pa dopolnilno.

 

 

Od leta 2008 do danes smo v Sloveniji sredstva za zdravstvo povečali kar za milijardo evrov. Oziroma z 2,5 milijarde v letu 2008 na 3,6 milijarde, kar naj bi bil plan v letošnjem letu (in sicer skupaj obvezno in dopolnilno zavarovanje). Ocene zavarovalnic sicer kažejo, da bo poraba letos še večja.

 

 

Primerjalna analiza kakovosti javnega zdravstva (EHCI – European Health Consumer Index) posameznih evropskih držav – Slovenija zadnja leta nazaduje.

 

 

Če smo torej davkoplačevalci v zadnjem desetletju za približno tretjino povečali "investicije" v naše (javno) zdravstvo, se je logično vprašati, kaj smo za ta denar dobili nazaj. So se skrajšale čakalne dobe? Se je povečala dostopnost zdravstvenih storitev? So postale storitve kakovostnejše? Teh podatkov nimamo, imamo le primerjalne mednarodne študije, iz katerih pa je jasno razvidno, da na lestvicah kakovosti zdravstvenih sistemov v Evropi padamo. Zadnji podatki, ki so bili objavljeni na začetku letošnjega leta, in sicer EHCI indeks za leto 2018, nam pokažejo nič kaj razveseljivo sliko. Med 35 evropskimi državami se je Slovenija tokrat uvrstila šele na 21. mesto, izgubila je kar pet mest glede na prejšnjo raziskavo. Zakaj je naša država kljub nekaterim pozitivnim premikom na področju javnega zdravstva nazadovala? Zaradi premajhnega napredka na področju uvajanja e-zdravstva, zaradi nekonsistentega financiranja bolnišnic ter zaradi absolutno predolgih čakalnih dob.

 

V razpravi, ki je pri nas že nekaj časa politična, saj se premierji in najvišji vladni politiki pridušajo, da je "ureditev zdravstva" med njihovimi prioritetami (to področje je obvezno vključeno tudi v vsakokratno koalicijsko pogodbo), se običajno spregleda vlogo ključnega plačnika, organizatorja in odločevalca v našem zdravstvu - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mentaliteto in poslovno logiko tega sistema je pred leti v kolumni na Siolu odlično opisal ekonomist dr. Janez Šušteršič s sintagmo "socialistično planiranje zdravstvenega sistema". Ob ministrstvu za zdravje in izvajalcih zdravstvenih sistemom je prav ZZZS ključni faktor pri vseh odločitvah glede obsega in cen zdravstvenih storitev v Sloveniji kot tudi glede plač in drugih prejemkov zaposlenih. Vsemu, kar ti trije deležniki odločijo oziroma določijo, rečejo Splošni dogovor.

 

Ta "splošni dogovor" pa ni nič drugega kot formula, po kateri bodo letos razdelili 3,6 milijarde evrov za naše zdravstvo. Ob tem ni odveč omeniti manjše, a zato nič manj pomembne podrobnosti: ministrstvo za zdravje, izvajalci in ZZZS odločajo tudi o denarju, ki ga v imenu svojih zavarovancev v naše javno zdravstvo plasirajo zavarovalnice z dopolnilnim zavarovanjem, pri čemer slednje v teh pogovorih, ki pripeljejo do Splošnega dogovora, sploh ne smejo sodelovati. Tako cene kot obseg storitev brez njih določi ZZZS, ki pa je le transmisija politike.

 

Splošni dogovor se v nasprotju s poslovno in siceršnjo logiko ne podpisuje konec leta za prihodnje leto ali najkasneje v začetku leta za tekoče leto, pač pa se sprejema kar sredi tekočega leta z veljavnostjo za nazaj (!). Zaradi tega se tudi sredi leta mirno sprejemajo dodatni aneksi k Splošnemu dogovoru, ki prav tako veljajo za nazaj. To pomeni, da se v Sloveniji zdravstvene politike oziroma sistema javnega zdravstva ne načrtuje v naprej, tj. strateško, predvidljivo in dolgoročno, pač pa gasilsko, amatersko, "na horuk". Popravljamo stvari za nazaj in najhujše požare poskušamo sproti gasiti, je slikovito opisal dolgoletni insajder slovenskega zdravstva.

 

Očitno je ta diletantska politika tista, ki je v zadnjem desetletju povzročila to, da se v zdravstvo vrže milijarda evrov več denarja, rezultatov pa praktično nobenih. Če pa že so, so neotipljivi, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) očitno ni sposoben zagotoviti niti pravih podatkov o čakalnih dobah, kot smo lahko poslušali pred časom.

 

Strokovnjaki so dolga leta politiko opozarjali na te grozeče posledice, ki so danes tu. V prvi vrsti se bo moral z njimi soočiti resorni minister. Aleš Šabeder torej. Glede na to, da ZZZS ne odigra svoje vloge v imenu vseh zavarovancev, bi moral minister za mizo zbrati vse glavne akterje in tudi vse financerje, udariti po mizi in zastaviti zadeve precej drugače. Vendar pa to ni edina težava.

 

V obdobju zadnje finančne krize (2009 in naslednja leta), je bil v težavah tudi ZZZS - manjše zaposlovanje logično prinese manj zbranih prispevkov -, zato so javnozdravstvene finance (proračun ZZZS) z ZUJF-om in drugimi predpisi politiki reševali tako, da so povečali doplačila k zdravstvenim storitvam oziroma tisti delež cen, ki ga plača ali posameznik sam ali ga mora kriti dopolnilno zavarovanje. S tem pa so zmanjšali javna sredstva za zdravstvo in povečali zasebna, ki od takrat rastejo, delež javnih sredstev pa je vse manjši. Delež javnih sredstev bi lahko nemudoma povečali z vzpostavitvijo stanja na čas pred ZUJF-om. Tako pa Slovenija pada na lestvici držav z deležem javnih sredstev za zdravstvo (vir). To, da zasebni izdatki rastejo, je povezano tudi s tem, da si ljudje zaradi nedostopnosti javnega zdravstva storitve raje zagotavljajo samoplačniško oziroma imajo sklenjena prava dodatna zavarovanja, ki so se občutno razvila in razširila v času prejšnje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, za katero velja, da je bila naša daleč najslabša ministrica za zdravje v zgodovini.

 

Tako imamo poleg tistih 3,6 milijard v letošnjem letu - ocene so celo do 3,7 milijard!) še dobrih 400 milijonov zasebnih sredstev, ki so povezana s povsem samoplačniškimi storitvami, samoplačniškimi zdravili in drugimi plačili iz žepa. Skupno torej danes govorimo o več kot štirih milijardah sredstev za zdravstvo letno v Sloveniji. Zdravstvo se namreč povsod meri in gleda v celoti: javni izdatki (med katere štejemo prispevke, davke, proračunske prilive …) ter zasebni izdatki (zasebna zavarovanja, ki so lahko bodisi dodatna ali kot pri nas najbolj razširjena dopolnilna, ter samoplačniške storitve oziroma plačila ljudi neposredno iz žepa).

 

Za toliko denarja, kot ga Slovenci zmečemo v zdravstvo, bi upravičeno pričakovali boljše, hitrejše in kakovostnejše storitve javnega zdravstvenega sistema.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.271
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.652
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.661
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.795
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.879
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.279
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112