Razkrivamo

Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!

V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem javnem zdravstvu vsako leto več denarja in da se je v zadnjem desetletju strošek povečal za skoraj tretjino. Govorjenje o tem, kako da je treba v zdravstvo vložiti še več denarja, je torej prazno, brez vsebine in logike. Pač pa je ključno vprašanje, kam gre ves ta denar, kdo ga razdeljuje in zakaj na primer zavarovanice pri tem nimajo besede.

16.07.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   javno zdravstvo   ZZZS   dopolnilno zavarovanje   čakalne dobe   Milojka Kolar Celarc

Fotomontaža: portal+

Za toliko denarja, kot ga Slovenci zmečemo v zdravstvo, bi upravičeno pričakovali boljše, hitrejše in kakovostnejše usluge javnega zdravstvenega sistema.

V zadnjih letih je gospodarska rast v Sloveniji vplivala tudi na višje prihodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj je bilo več zaposlovanja, kar je posledično pomenilo večjo socialno in finančno stabilnost prebivalstva, tako da se je zbralo vsako leto več prispevkov od plač. Česar povprečen posameznik niti ne opazi, saj se obvezno zavarovanje procentualno plačuje od bruto plače. Zaradi višjih prilivov ima lahko ZZZS vsako leto višje odhodke. Ker je na obvezno zavarovanje vezano tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje (plačevanje od 10–90 % cen zdravstvenih storitev), se povečujejo tudi ti prihodki, saj temu zavarovalnice sledijo z višanjem premije.

 

 

 

Modra barva ponazarja obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS), rdeča pa dopolnilno.

 

 

Od leta 2008 do danes smo v Sloveniji sredstva za zdravstvo povečali kar za milijardo evrov. Oziroma z 2,5 milijarde v letu 2008 na 3,6 milijarde, kar naj bi bil plan v letošnjem letu (in sicer skupaj obvezno in dopolnilno zavarovanje). Ocene zavarovalnic sicer kažejo, da bo poraba letos še večja.

 

 

Primerjalna analiza kakovosti javnega zdravstva (EHCI – European Health Consumer Index) posameznih evropskih držav – Slovenija zadnja leta nazaduje.

 

 

Če smo torej davkoplačevalci v zadnjem desetletju za približno tretjino povečali "investicije" v naše (javno) zdravstvo, se je logično vprašati, kaj smo za ta denar dobili nazaj. So se skrajšale čakalne dobe? Se je povečala dostopnost zdravstvenih storitev? So postale storitve kakovostnejše? Teh podatkov nimamo, imamo le primerjalne mednarodne študije, iz katerih pa je jasno razvidno, da na lestvicah kakovosti zdravstvenih sistemov v Evropi padamo. Zadnji podatki, ki so bili objavljeni na začetku letošnjega leta, in sicer EHCI indeks za leto 2018, nam pokažejo nič kaj razveseljivo sliko. Med 35 evropskimi državami se je Slovenija tokrat uvrstila šele na 21. mesto, izgubila je kar pet mest glede na prejšnjo raziskavo. Zakaj je naša država kljub nekaterim pozitivnim premikom na področju javnega zdravstva nazadovala? Zaradi premajhnega napredka na področju uvajanja e-zdravstva, zaradi nekonsistentega financiranja bolnišnic ter zaradi absolutno predolgih čakalnih dob.

 

V razpravi, ki je pri nas že nekaj časa politična, saj se premierji in najvišji vladni politiki pridušajo, da je "ureditev zdravstva" med njihovimi prioritetami (to področje je obvezno vključeno tudi v vsakokratno koalicijsko pogodbo), se običajno spregleda vlogo ključnega plačnika, organizatorja in odločevalca v našem zdravstvu - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mentaliteto in poslovno logiko tega sistema je pred leti v kolumni na Siolu odlično opisal ekonomist dr. Janez Šušteršič s sintagmo "socialistično planiranje zdravstvenega sistema". Ob ministrstvu za zdravje in izvajalcih zdravstvenih sistemom je prav ZZZS ključni faktor pri vseh odločitvah glede obsega in cen zdravstvenih storitev v Sloveniji kot tudi glede plač in drugih prejemkov zaposlenih. Vsemu, kar ti trije deležniki odločijo oziroma določijo, rečejo Splošni dogovor.

 

Ta "splošni dogovor" pa ni nič drugega kot formula, po kateri bodo letos razdelili 3,6 milijarde evrov za naše zdravstvo. Ob tem ni odveč omeniti manjše, a zato nič manj pomembne podrobnosti: ministrstvo za zdravje, izvajalci in ZZZS odločajo tudi o denarju, ki ga v imenu svojih zavarovancev v naše javno zdravstvo plasirajo zavarovalnice z dopolnilnim zavarovanjem, pri čemer slednje v teh pogovorih, ki pripeljejo do Splošnega dogovora, sploh ne smejo sodelovati. Tako cene kot obseg storitev brez njih določi ZZZS, ki pa je le transmisija politike.

 

Splošni dogovor se v nasprotju s poslovno in siceršnjo logiko ne podpisuje konec leta za prihodnje leto ali najkasneje v začetku leta za tekoče leto, pač pa se sprejema kar sredi tekočega leta z veljavnostjo za nazaj (!). Zaradi tega se tudi sredi leta mirno sprejemajo dodatni aneksi k Splošnemu dogovoru, ki prav tako veljajo za nazaj. To pomeni, da se v Sloveniji zdravstvene politike oziroma sistema javnega zdravstva ne načrtuje v naprej, tj. strateško, predvidljivo in dolgoročno, pač pa gasilsko, amatersko, "na horuk". Popravljamo stvari za nazaj in najhujše požare poskušamo sproti gasiti, je slikovito opisal dolgoletni insajder slovenskega zdravstva.

 

Očitno je ta diletantska politika tista, ki je v zadnjem desetletju povzročila to, da se v zdravstvo vrže milijarda evrov več denarja, rezultatov pa praktično nobenih. Če pa že so, so neotipljivi, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) očitno ni sposoben zagotoviti niti pravih podatkov o čakalnih dobah, kot smo lahko poslušali pred časom.

 

Strokovnjaki so dolga leta politiko opozarjali na te grozeče posledice, ki so danes tu. V prvi vrsti se bo moral z njimi soočiti resorni minister. Aleš Šabeder torej. Glede na to, da ZZZS ne odigra svoje vloge v imenu vseh zavarovancev, bi moral minister za mizo zbrati vse glavne akterje in tudi vse financerje, udariti po mizi in zastaviti zadeve precej drugače. Vendar pa to ni edina težava.

 

V obdobju zadnje finančne krize (2009 in naslednja leta), je bil v težavah tudi ZZZS - manjše zaposlovanje logično prinese manj zbranih prispevkov -, zato so javnozdravstvene finance (proračun ZZZS) z ZUJF-om in drugimi predpisi politiki reševali tako, da so povečali doplačila k zdravstvenim storitvam oziroma tisti delež cen, ki ga plača ali posameznik sam ali ga mora kriti dopolnilno zavarovanje. S tem pa so zmanjšali javna sredstva za zdravstvo in povečali zasebna, ki od takrat rastejo, delež javnih sredstev pa je vse manjši. Delež javnih sredstev bi lahko nemudoma povečali z vzpostavitvijo stanja na čas pred ZUJF-om. Tako pa Slovenija pada na lestvici držav z deležem javnih sredstev za zdravstvo (vir). To, da zasebni izdatki rastejo, je povezano tudi s tem, da si ljudje zaradi nedostopnosti javnega zdravstva storitve raje zagotavljajo samoplačniško oziroma imajo sklenjena prava dodatna zavarovanja, ki so se občutno razvila in razširila v času prejšnje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, za katero velja, da je bila naša daleč najslabša ministrica za zdravje v zgodovini.

 

Tako imamo poleg tistih 3,6 milijard v letošnjem letu - ocene so celo do 3,7 milijard!) še dobrih 400 milijonov zasebnih sredstev, ki so povezana s povsem samoplačniškimi storitvami, samoplačniškimi zdravili in drugimi plačili iz žepa. Skupno torej danes govorimo o več kot štirih milijardah sredstev za zdravstvo letno v Sloveniji. Zdravstvo se namreč povsod meri in gleda v celoti: javni izdatki (med katere štejemo prispevke, davke, proračunske prilive …) ter zasebni izdatki (zasebna zavarovanja, ki so lahko bodisi dodatna ali kot pri nas najbolj razširjena dopolnilna, ter samoplačniške storitve oziroma plačila ljudi neposredno iz žepa).

 

Za toliko denarja, kot ga Slovenci zmečemo v zdravstvo, bi upravičeno pričakovali boljše, hitrejše in kakovostnejše storitve javnega zdravstvenega sistema.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,106
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,549
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,803
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,510
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,114
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,477
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 930
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,024
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 839
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 751