Komentar

Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?

Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu "posodobila", in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog sprememb tega zakona je že v javni razpravi. Prinaša nekaj potrebnih novosti predvsem glede digitalnih medijev, hkrati pa predlog vsebuje tudi vrsto novih omejitev, kazni, glob in zadolžitev za medijske inšpektorje, ki po ocenah kritikov dobivajo preveč arbitrarnih pooblastil.

18.07.2019 19:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   mediji   cenzura   zakon o medijih   ZDA   Nemčija   Francija

Toda res, vprašajmo se – zakaj bi bilo potem nekaj, kar bi se nam na cesti zdelo povsem noro, že jutri sprejeli kot nekaj povsem normalnega na področju medijev in svobode govora?

Predlagane rešitve imajo svoje zagovornike in nasprotnike. Zagovorniki zaostrovanja zakonodaje glede sovražnega govora opozarjajo, da se predvsem na socialnih omrežjih vse bolj širi nesprejemljivo razpihovanje sovraštva, ki bi lahko imelo tudi resne družbene posledice. Na drugi strani pa zagovorniki statusa quo svarijo, da bi lahko zaostrovanje zakonodaje prineslo tudi nedemokratičnom prakso, podobno tisti iz časov socializma. Na to je nedavno opozorila tudi Delova urednica Ženja Leiler: "Si želimo živeti v državi, ki ima v ustavi zapisane pravice do svobode izražanja, sodnega in pravnega varstva, sprejeti pa namerava zakon, ki bo te tri pravice, milo rečeno, kompromitiral? Za ljubezen do drugega bosta torej še naprej skrbela Rdeči križ in Karitas, za presojo sovraštva do drugega pa po novem inšpektor za medije in novinarska združenja."

 

Pri tem je pravzaprav upravičeno opozorila, da želi Ministrstvo za kulturo sprejeti zakon, s katerim naj bi omejili sovražni govor - ki dejansko sploh ne obstaja, kot je večkrat opozoril že Boštjan M. Zupančič, profesor prava in nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob tem pa hkrati vsi pozabljajo, da imamo kazensko zakonodajo, ki prav takšno izražanje že danes ustrezno sankcionira.

 

 

***

 

Osebno skrajnih, "sovražnih" oblik govora ne podpiram, toda ker pripadam generaciji, ki je cenzuro zelo neposredno doživela na lastni koži, imam do tega vprašanja nekoliko uravnotežen pristop. Svoj čas – še v socializmu – sem kot odgovorni urednik mariborske Katedre v rokah držal odredbo javnega tožilca o zaplembi vseh spornih izvodov študentskega časnika, ki mu je bilo zaradi napadov na družbeno ureditev nato odrejeno uničenje. In to se je večkrat ponovilo. Tega – pa tudi pregonov novinarjev in urednikov po sodiščih – človek ne pozabi kar tako. Mladim generacijam te izkušnje ne privoščim. Zato pri sprejemanju takšne zakonodaje svetujem restriktiven pristop. 

 

Kajti če že imamo zakonodajo, ki omogoča pregon kršitev svobode izražanja, potem bi bilo bolj smiselno usposobiti pravosodje za takšen pregon in morda tudi prakso dosedanjih mizernih odškodnin, ki ne pokrijejo niti stroškov odvetnikov, dvigniti na primerno raven, tako da se takšne kršitve nikomur ne bodo več splačale, ne pa da se medijsko področje prepušča presoji slabo podkovanih medijskih inšpektorjev ali celo (v primeru popravkov itd.), da se takšno presojo prepušča arbitrarno določenim novinarskim organizacijam (Društvo novinarjev Slovenije), ki sploh niso reprezentativni predstavniki vseh novinarjev in medijev v Sloveniji. Za kaj takega bi Slovenija potrebovala nekakšen Medijski svet – ki pa ga slovenski novinarji, medijska industrija in država (kulturno ministrstvo) že tri desetletja niso sposobni postaviti na noge. Kar je posebna zgodba. 

 

Vendar pa ostale slovenske dileme glede uravnavanja delovanja medijev sploh niso nove in prav tako niso izven svetovnih trendov. Poglejmo torej na vse skupaj malo drugače. Včasih lasten položaj bolje razumemo, če ga pogledamo iz druge perspektive. Na primer francoske. In nemške.

 

Tudi francoski predsednik Macron in njegova vlada poskušata prav v tem trenutku omejiti predvsem "sovražni govor" na internetu. Francoski parlament je pred kratkim sprejel kontroverzni zakon, ki bo podjetjem, kot so npr. Facebook, dal na voljo 24 ur da odstranijo domnevni "sovražni govor", sicer se lahko soočijo s kaznijo do 1,25 milijona evrov (vir).

 

Nemčija je sprejela podoben zakon že lani in predvidene kazni so vse do 56 milijonov dolarjev – Facebook pa so že kaznovali z dvemi milijoni dolarjev težko kaznijo. Ponovitve kršitev bi podjetja lahko stala do 4 odstotke njihovih prihodkov. Tisti, ki o prekrških ne bi poročali, bi lahko bili kaznovani s 15.000 evri kazni in letom dni zapora. S tem so v Franciji in tudi Nemčiji odstopili od poskusov, da za skupno akcijo pridobijo tudi ZDA. Prepričani so, da bodo z dovolj visokimi kaznimi omenjena podjetja prisiljena sama cenzurirati vsebino na svojih platformah in to na zelo majavih temeljih, na podlagi slabo definiranih standardov. 

 

Kot opozarja National Review (vir), bi rezultat lahko bilo največje omejevanje svobode govora na svetu. V ZDA je seveda drugače, saj svobodo govora tam varuje prvi amandma, ki vladi onemogoča sprejem ukrepov, ki bi omejevali svobodo govora. Vendar pa rezultat evropskih omejitvenih zakonov ne bo vplival na to, da bodo posamezna podjetja s kirurško natančnostjo odstranjevala posamezne neresnične ali sovražne zapise. Rezultat bo podoben primeru kalifornijske izjeme v ZDA. Omejitve v Franciji in Nemčiji bi lahko vplivale na ves svet. Gre za primer iz avtomobilske industrije, ki pa dobro ponazarja, kaj bi se lahko zgodilo s svobodo govora v svetu. 

 

V ZDA so namreč v zakonodaji omogočili, da Kalifornija sprejme tudi strožje ukrepe na področju okolja, če želi. Rezultat niso bili avtomobili, posebej narejeni za Kalifornijo – pač pa izdelovanje vseh avtomobilov v ZDA v skladu s standardi v Kaliforniji. Na ta način bi nove, strožje evropske omejitve v Nemčiji in Franciji lahko omejile svobodo govora tudi bistveno širše.

 

Na prvi pogled je seveda s tem vse v redu, kajti – le kdo bi bil lahko proti strožjim okoljskim zakonom? Toda dejstvo je, da na ta način lahko neka manjšina vsili svojo voljo večini, kar ni ravno demokratično, hkrati pa ima takšno vsiljevanje lahko povsem druge posledice, kadar so standardi takšni, da na primer pretirano omejujejo neko dobrino – v tem primeru svobodo izražanja. Toda v Nemčiji je danes samo 18 odstotkov Nemcev prepričanih, da lahko svobodno govorijo v javnosti. Več kot 31 odstotkov jih je prepričanih, da se ne morejo svobodno izraziti niti pred prijatelji. In samo 17 odstotkov jih je prepričanih, da se lahko svobodno izrazijo na spletu, 35 odstotkov pa jih meni, da je svobodna razprava omejena samo na zasebne kroge. To kaže na učinek ohladitve (chilling effect), ki je zelo nevaren.

 

Christophe Bigot, odvetnik, ki je specializiran za vprašanja svobode govora, opozarja v članku za Le Figaro, da bo odstranitev vsebine oziroma cenzura v tem primeru odrejena na podlagi odločitve zasebnega podjetja brez vpletanja sodnikov, ki so ustavni garanti temeljnih svoboščin.  In podjetja bodo imela veliko težav pri tem. Kako na primer odločiti, ali so spletne akcije za "bojkot, dezinvestiranje in sankcije proti Izraelu" antisemitske ali ne?

 

"Le kako lahko to analizo nekdo prepusti enemu samemu zaposlenemu na neki platformi, celo če ima najboljše interese. In seveda ne bodo tvegali, da izpostavijo svojega delodajalca kaznim, ki so enake štirim odstotkom njegovih prihodkov", opozarja odvetnik v članku v New York Times. (vir)

 

Boljša ideja je, opozarjajo mnogi, da se investira več sredstev in kadrov za izvajanje obstoječe zakonodaje. Vzpodbujanje terorizma ali zanikanje holokavsta sta kaznivi dejanji, ki se ju da povsem brez težav kaznovati še danes – brez inšpektorjev ali kaznovanja zasebnih podjetij. Istočasno pa Anne-Sophie Choné-Grimaldi, profesorica prava na pariški univerzi Paris Nanterre v članku, objavljenem v Le Monde opozarja, da je seveda res, da sovražnega govora na spletu ni mogoče tolerirati bolj kot v kakšnem drugem javnem prostoru. 

 

"Toda, kolikor vemo, so na cesti kaznovani tisti, ki žalijo druge ljudi ali kako drugače z govorjenjem kršijo zakonodajo, ne kaznujemo pa tistih, ki upravljajo s cestami. Na spletu so primeri kaznovanja še vedno redki, toda kljub temu imamo zakonodajo, ki omogoča iskanje identitete avtorjev sporočil, kadar niso znani ter njihovo kaznovanje z ostrimi kaznimi."

 

Povedano drugače: bo Slovenija sledila tem slabim vzgledom iz Evrope, ali pa bo tokrat ravnala drugače? In ali bomo, če se bo država odločila za francosko-nemški model, že jutri za cestno-prometne prekrške in tiste storjene na ulici – kaznovali vzdrževalce cest? Bo škodo nesreč na avtocestah po novem kril – DARS, na lokalnih pa ministrstvo za infrastrukturo? Verjetno ne. To bi se nam verjetno, vsaj večini, zdelo noro. 

 

Toda res, vprašajmo se – zakaj bi bilo potem nekaj, kar bi se nam na cesti zdelo povsem noro, že jutri sprejeli kot nekaj povsem normalnega na področju medijev in svobode govora?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.509
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.388
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.395
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.550
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.299
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.405
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.153
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 986
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.110
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 757