Razkrivamo

50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?

Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali je opoldan dan ali ne, ali je svetloba svetla in tema temna ipd. Stvari so jasne, razprava je nesmiselna. Podobno jasen bi nam že pol stoletja moral biti osnovni izgled vesolja. Pa nam ni! Opisi vesolja s strani Nasinih astronavtov so si tako nasprotujoči, da zgolj dodatno dokazujejo lažnost vesoljskih podvigov. Nekateri astronavti zatrjujejo, da je vesolje ena velika tema (darkness), še huje, celo zastrašujoča, grozljiva črnina (blackness), poleg Sonca bi naj bili vidni le Zemlja in Luna. Povsem v nasprotju z njimi pa drugi prisegajo na svetleče vesolje ter ga tudi slikovito opisujejo.

21.07.2019 17:00
Piše: Boštjan Pihler
Ključne besede:   NASA   vesolje   MVP   Zemlja   Luna   astronavti   Elon Musk   Apollo 11   Hubble   DSCOVR

Še danes nimamo posnetka, ki bi pokazal, kako Zemlja izgleda iz vesolja, kako je videti njena resnična celotna podoba.

Marsikoga od nas prevzame občutek velikega nelagodja, ko se spomni, kakšne vse zgodbe so nam prodali. Leta 1971 naj bi se na primer astronavti z avtomobilom vozili po Luni in tam celo igrali golf. In taista Nasa, skupaj z ostalimi vesoljskimi agencijami, ki so vse skrbno povezane, nam danes kaže podvige Mednarodne vesoljske postaje (MVP), ki prav tako požre ogromno denarja. Filmčki o delu astronavtov v in izven MVP, pravljični nočni in dnevni posnetki Zemlje, vse skupaj se zdi tako verodostojno, kot so se v sedemdesetih letih zdeli verodostojni posnetki pristankov na Luni (na YouTube odtipkajte "Nasa lies" in hitro boste našli kak prikaz Nasinih prevar tudi na MVP; npr. tukaj, potem tukaj in tukaj.

 

Oziroma – če smo aktualnejši – posnetki z MVP se zdijo tako verodostojni, kot se zdijo verodostojni lanski posnetki izstrelitve in pristanka rakete Falcon Heavy ter potovanje Starmana po vesolju. O vprašljivosti, bolje rečeno lažnosti tega podviga obstaja veliko gradiva, vse skupaj pa je dobro povzel sam Elon Musk, ko je dejal:

 

"I think it looks so ridiculous and impossible. You can tell it is real ... because it looks so fake, honestly."

 

(Izgleda tako smešno in nemogoče. Lahko rečete, da je resnično ... ker izgleda tako lažno))

 

 

Elon Musk, bodite pozorni na 5:17.

 

 

Je avtomobil Tesla res potreboval tovrstno reklamo? Nikola Tesla zagotovo ne – on se obrača v grobu. Ta tema je v kontekstu tega prispevka, a vseeno presega njegov okvir in jo bo potrebno obdelati posebej.

 

 

Vesolje: črna praznina ali sijoče prostranstvo

 

Na tem mestu velja izpostaviti še nekaj, kar ne le kompromitira temveč tudi smeši Naso – ter s tem vse tiste, ki ji zaupajo. Gre za izjave astronavtov o tem, kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero. Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali je opoldan dan ali ne, ali je svetloba svetla in tema temna ipd. Stvari so jasne, razprava je nesmiselna. Podobno jasen bi nam že pol stoletja moral biti osnovni izgled vesolja. Pa nam ni! Opisi vesolja s strani Nasinih astronavtov so si tako nasprotujoči, da zgolj dodatno dokazujejo lažnost vesoljskih podvigov.

 

 

Pozorni bodite na čas 48:22 naprej.

 

 

Nekateri astronavti, vključno s pionirjem Neilom Armstrongom iz Apolla 11, zatrjujejo, da je vesolje ena velika tema (darkness), še huje, celo zastrašujoča, grozljiva črnina (blackness), poleg Sonca bi naj bili vidni le Zemlja in Luna. Povsem v nasprotju z njimi pa drugi prisegajo na svetleče vesolje ter ga tudi slikovito opisujejo.

 

 

Pozorni bodite na čas 0:22 in naprej.

 

 

Svetleče vesolje, torej vesolje kot čudovita paleta neštetih sijočih planetov, lun, zvezd, ozvezdij, galaksij ... ki se svetijo v desetkrat večjem številu in desetkrat intenzivneje, kot to lahko opazujemo v najbolj jasni noči v najbolj zakotnem kotičku na Zemlji (v vesolju je namreč izločen vpliv zemeljske atmosfere, ki zamegljuje pogled). In to sijočo 360-stopinjsko panoramo, pravijo nekateri astronavti, lahko v vesolju opazujejo vselej, torej ne glede na to ali letijo v območju zemeljskega dneva ali v območju zemeljske noči. 

 

Kdo torej laže, tisti prvi ali oni drugi ali morebiti oboji? Glede na zgoraj napisano, oboji. Sicer bi po neki logiki morali pritrditi opisu sijočega vesolja, vendar nam večina vesoljskega slikovnega materiala, tudi novodobnega, kaže vesolje kot globoko črnino. Na temo kontradikcij o vesolju je na internetu kopica filmskega materiala, za kratek uvid pa si lahko pogledate naslednji dve zloženki:

 

 

Ne, v vesolju ne morete videti zvezd.

 

 

Pozorni bodite od 19:57 naprej.

 

 

Primerjava z religijo se ponuja kar sama. Tako kot se kristjani delijo na katolike, pravoslavce in protestante, se astronavti ter skupaj z njimi astronomi in astrofiziki, kot kaže, delijo na privržence črnega in na privržence sijočega vesolja. Zanimivo bi bilo izvedeti, kam se uvrščajo vsi deklarativni strokovnjaki iz raznih fakultet in društev, ki imajo ob sedanjem jubileju polna usta hvalospevov o Nasi. Seveda pa bi se glede tega nujno in najprej morali izjasniti vsi kritiki tega članka.

 

 

Slikanice za 53 milijonov dolarjev na dan

 

Slika pove več kot tisoč besed. Zato je vizualizacija tudi piarovsko najučinkovitejša. Na Nasinih spletnih straneh lahko najdete obilo slik različnih planetov in vsega ostalega, kar naj bi bilo v vesolju. Čudoviti barvni odtenki in vzorci se prepletajo v fantastične podobe. Planeti in njihovi sateliti izgledajo kot kakšni futuristični okraski za na novoletno jelko.

 

Res fascinantno, kakšen "uvid" v vesolje ima Nasa - in preko nje vsi mi! Ne le podroben, tudi daljnosežen. S pomočjo teleskopa Hubble lahko menda vidimo trke in prepletanja različnih galaksij. Tudi slike galaksije, ki naj bi bila od Zemlje oddaljena več kot 13 milijard svetlobnih let, menda lahko vidimo (eno svetlobno leto je 9.461 milijard kilometrov!). Astrofiziki so nas letos obdarili celo s fotografijo črne luknje, oddaljene 55 milijonov svetlobnih let. Bo že res, je slišati naokoli, če pa je pri projektu sodelovalo več kot 200 znanstvenikov iz celega sveta, financirala pa ga je Evropska unija. Ko dežurni poznavalci danes premlevajo, kaj naj bi pomenil rumeno-oranžen obroč na črni podlagi (črna luknja?), so slabši od verskih gorečnežev, ki razpredajo o strukturi tkanine ogrinjala, ki ga je imel Jezus ob vstajenju. Slabši zato, ker se sklicujejo na znanost. Z vseh strani smo zasipani s strukturami in pojavi na gromozanskih razdaljah, ki si jih nihče ne zna zares predstavljati, zato smo nad odkritji toliko bolj navdušeni. 

 

 

Planeti, kot nam jih kaže Nasa (vir).

 

 

S pomočjo Nase ter astronomov in astrofizikov s celega sveta smo se tako znašli v paradoksalni situaciji, ko na eni strani buljimo v sliko neke neskončno oddaljene galaksije in črne luknje, na drugi strani pa ne moremo videti niti tega, kje sami živimo. Še danes namreč nimamo posnetka, ki bi pokazal, kako Zemlja izgleda iz vesolja, kako je videti njena resnična celotna podoba. Zares neverjetno. Pazite, v primeru direktnega prenosa kakšne še tako banalne večerne prireditve na prostem nam režiser praviloma pokaže tudi Luno - še najraje, ko je polna. Snemalec nam jo pogosto približa, da lahko precej podrobno občudujemo njeno površje, potem pa jo spet oddalji, da jo vidimo v celotnem obsegu.

 

Lune smo se res že nagledali. Po vseh dosedanjih vesoljskih avanturah, ki naj bi jih izpeljali, in spričo tisočih umetnih satelitov, ki naj bi jih poslali ne vemo kam, pa še danes nimamo enega samega samcatega filmskega posnetka, vsaj fotografije, v nasprotni smeri. In ta "neobstoj" dejanskega posnetka, ki bi pokazal pogled na celotno Zemljo iz vesolja, ne potrjuje le utemeljenega suma, da človek v resnici nikdar ni zapustil zemeljske orbite, temveč tudi odpira vprašanje, kako daleč od Zemlje so v resnici poslali vse rakete, umetne satelite ... 

 

Seveda se vsi spomnimo znamenitih slik astronavtov na Luni, ko se v temnem vesoljnem ozadju sveti majhna Zemlja. Inženir Smith in astronavt Virts nas opozarjata na lažnost teh slik. Na to nas opozarjajo tudi slike Lune in Zemlje, narejene s pomočjo satelita DSCOVR, ki naj bi ga Nasa izstrelila pred štirimi leti, ter slike Lune in Zemlje, ki naj bi jih pred kratkim naredili Kitajci med pristankom na Lunini zadnji strani (gledano s strani Zemlje). Seveda je vprašljiva verodostojnost tudi teh slik (npr. nobena od njih ne prikazuje sijočega vesolja; je torej vesolje res globoko črno?), a na tem mestu jih objavljamo zgolj zato, da opozorimo, do kakšnih neumnosti lahko pripeljejo prevare

 

 

Apollo 17 na Luni – v ozadju je Zemlja (Foto: NASA, vir)

 

 

Tako bi naj bili vidni Luna in Zemlja s satelita DSCOVR leta 2015 (vir)

 

 

Tako so Kitajci letos videli Luno in Zemljo (Foto: Xinhua, vir)

 

 

Poglejte najprej fotografijo, ki naj bi jo naredila posadka Apolla 17 leta 1972. Nato poglejte fotografijo, ki naj bi jo naredil DSCOVR leta 2015 in prikazuje Zemljo ter Luno hkrati. Sliki se izpodbijata. Če bi pristali na Luni, kot jo prikazuje DSCOVR, potem Zemlja ne bi bila videti tako (majčkena), kot nam jo je pokazala posadka Apolla 17. Tretja, kitajska fotografija, pa nam pokaže spet novo velikostno razmerje med Luno in Zemljo (SLIKA 6 C). Seveda se bodo takoj našli Nasini privrženci in rekli, da primerjave zaradi uporabe različnih objektivov in približevanja niso primerne. A to je tudi vse, kar lahko rečejo – in verujejo dalje.

 

Nam pa preostane kritičen razumski pogled, ki nas opozarja, da se slike izključujejo. Vsaj dve fotografiji sta torej prevara. Sami Nasini strokovnjaki nas danes opozarjajo, da je lažna tista iz leta 1972. A pazite, ker je avtor dveh fotografij isti, tj. Nasa, kako vemo, da tudi druga ni prevara? Pri lažnivcu namreč nikdar ne veš, pri čem si; ko reče, da laže in ko reče, da ne laže – to je ti. paradoks lažnivca. Kar pa se tiče kitajske fotografije, zakaj bi verjeli ravno tej? Kaj dela Kitajsko vesoljsko agencijo verodostojnejšo od Nase? 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.824
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.765
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.612
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.825
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.780
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.199
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.692
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.829
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.156
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.504