Razkrivamo

50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?

Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali je opoldan dan ali ne, ali je svetloba svetla in tema temna ipd. Stvari so jasne, razprava je nesmiselna. Podobno jasen bi nam že pol stoletja moral biti osnovni izgled vesolja. Pa nam ni! Opisi vesolja s strani Nasinih astronavtov so si tako nasprotujoči, da zgolj dodatno dokazujejo lažnost vesoljskih podvigov. Nekateri astronavti zatrjujejo, da je vesolje ena velika tema (darkness), še huje, celo zastrašujoča, grozljiva črnina (blackness), poleg Sonca bi naj bili vidni le Zemlja in Luna. Povsem v nasprotju z njimi pa drugi prisegajo na svetleče vesolje ter ga tudi slikovito opisujejo.

21.07.2019 17:00
Piše: Boštjan Pihler
Ključne besede:   NASA   vesolje   MVP   Zemlja   Luna   astronavti   Elon Musk   Apollo 11   Hubble   DSCOVR

Še danes nimamo posnetka, ki bi pokazal, kako Zemlja izgleda iz vesolja, kako je videti njena resnična celotna podoba.

Marsikoga od nas prevzame občutek velikega nelagodja, ko se spomni, kakšne vse zgodbe so nam prodali. Leta 1971 naj bi se na primer astronavti z avtomobilom vozili po Luni in tam celo igrali golf. In taista Nasa, skupaj z ostalimi vesoljskimi agencijami, ki so vse skrbno povezane, nam danes kaže podvige Mednarodne vesoljske postaje (MVP), ki prav tako požre ogromno denarja. Filmčki o delu astronavtov v in izven MVP, pravljični nočni in dnevni posnetki Zemlje, vse skupaj se zdi tako verodostojno, kot so se v sedemdesetih letih zdeli verodostojni posnetki pristankov na Luni (na YouTube odtipkajte "Nasa lies" in hitro boste našli kak prikaz Nasinih prevar tudi na MVP; npr. tukaj, potem tukaj in tukaj.

 

Oziroma – če smo aktualnejši – posnetki z MVP se zdijo tako verodostojni, kot se zdijo verodostojni lanski posnetki izstrelitve in pristanka rakete Falcon Heavy ter potovanje Starmana po vesolju. O vprašljivosti, bolje rečeno lažnosti tega podviga obstaja veliko gradiva, vse skupaj pa je dobro povzel sam Elon Musk, ko je dejal:

 

"I think it looks so ridiculous and impossible. You can tell it is real ... because it looks so fake, honestly."

 

(Izgleda tako smešno in nemogoče. Lahko rečete, da je resnično ... ker izgleda tako lažno))

 

 

Elon Musk, bodite pozorni na 5:17.

 

 

Je avtomobil Tesla res potreboval tovrstno reklamo? Nikola Tesla zagotovo ne – on se obrača v grobu. Ta tema je v kontekstu tega prispevka, a vseeno presega njegov okvir in jo bo potrebno obdelati posebej.

 

 

Vesolje: črna praznina ali sijoče prostranstvo

 

Na tem mestu velja izpostaviti še nekaj, kar ne le kompromitira temveč tudi smeši Naso – ter s tem vse tiste, ki ji zaupajo. Gre za izjave astronavtov o tem, kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero. Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali je opoldan dan ali ne, ali je svetloba svetla in tema temna ipd. Stvari so jasne, razprava je nesmiselna. Podobno jasen bi nam že pol stoletja moral biti osnovni izgled vesolja. Pa nam ni! Opisi vesolja s strani Nasinih astronavtov so si tako nasprotujoči, da zgolj dodatno dokazujejo lažnost vesoljskih podvigov.

 

 

Pozorni bodite na čas 48:22 naprej.

 

 

Nekateri astronavti, vključno s pionirjem Neilom Armstrongom iz Apolla 11, zatrjujejo, da je vesolje ena velika tema (darkness), še huje, celo zastrašujoča, grozljiva črnina (blackness), poleg Sonca bi naj bili vidni le Zemlja in Luna. Povsem v nasprotju z njimi pa drugi prisegajo na svetleče vesolje ter ga tudi slikovito opisujejo.

 

 

Pozorni bodite na čas 0:22 in naprej.

 

 

Svetleče vesolje, torej vesolje kot čudovita paleta neštetih sijočih planetov, lun, zvezd, ozvezdij, galaksij ... ki se svetijo v desetkrat večjem številu in desetkrat intenzivneje, kot to lahko opazujemo v najbolj jasni noči v najbolj zakotnem kotičku na Zemlji (v vesolju je namreč izločen vpliv zemeljske atmosfere, ki zamegljuje pogled). In to sijočo 360-stopinjsko panoramo, pravijo nekateri astronavti, lahko v vesolju opazujejo vselej, torej ne glede na to ali letijo v območju zemeljskega dneva ali v območju zemeljske noči. 

 

Kdo torej laže, tisti prvi ali oni drugi ali morebiti oboji? Glede na zgoraj napisano, oboji. Sicer bi po neki logiki morali pritrditi opisu sijočega vesolja, vendar nam večina vesoljskega slikovnega materiala, tudi novodobnega, kaže vesolje kot globoko črnino. Na temo kontradikcij o vesolju je na internetu kopica filmskega materiala, za kratek uvid pa si lahko pogledate naslednji dve zloženki:

 

 

Ne, v vesolju ne morete videti zvezd.

 

 

Pozorni bodite od 19:57 naprej.

 

 

Primerjava z religijo se ponuja kar sama. Tako kot se kristjani delijo na katolike, pravoslavce in protestante, se astronavti ter skupaj z njimi astronomi in astrofiziki, kot kaže, delijo na privržence črnega in na privržence sijočega vesolja. Zanimivo bi bilo izvedeti, kam se uvrščajo vsi deklarativni strokovnjaki iz raznih fakultet in društev, ki imajo ob sedanjem jubileju polna usta hvalospevov o Nasi. Seveda pa bi se glede tega nujno in najprej morali izjasniti vsi kritiki tega članka.

 

 

Slikanice za 53 milijonov dolarjev na dan

 

Slika pove več kot tisoč besed. Zato je vizualizacija tudi piarovsko najučinkovitejša. Na Nasinih spletnih straneh lahko najdete obilo slik različnih planetov in vsega ostalega, kar naj bi bilo v vesolju. Čudoviti barvni odtenki in vzorci se prepletajo v fantastične podobe. Planeti in njihovi sateliti izgledajo kot kakšni futuristični okraski za na novoletno jelko.

 

Res fascinantno, kakšen "uvid" v vesolje ima Nasa - in preko nje vsi mi! Ne le podroben, tudi daljnosežen. S pomočjo teleskopa Hubble lahko menda vidimo trke in prepletanja različnih galaksij. Tudi slike galaksije, ki naj bi bila od Zemlje oddaljena več kot 13 milijard svetlobnih let, menda lahko vidimo (eno svetlobno leto je 9.461 milijard kilometrov!). Astrofiziki so nas letos obdarili celo s fotografijo črne luknje, oddaljene 55 milijonov svetlobnih let. Bo že res, je slišati naokoli, če pa je pri projektu sodelovalo več kot 200 znanstvenikov iz celega sveta, financirala pa ga je Evropska unija. Ko dežurni poznavalci danes premlevajo, kaj naj bi pomenil rumeno-oranžen obroč na črni podlagi (črna luknja?), so slabši od verskih gorečnežev, ki razpredajo o strukturi tkanine ogrinjala, ki ga je imel Jezus ob vstajenju. Slabši zato, ker se sklicujejo na znanost. Z vseh strani smo zasipani s strukturami in pojavi na gromozanskih razdaljah, ki si jih nihče ne zna zares predstavljati, zato smo nad odkritji toliko bolj navdušeni. 

 

 

Planeti, kot nam jih kaže Nasa (vir).

 

 

S pomočjo Nase ter astronomov in astrofizikov s celega sveta smo se tako znašli v paradoksalni situaciji, ko na eni strani buljimo v sliko neke neskončno oddaljene galaksije in črne luknje, na drugi strani pa ne moremo videti niti tega, kje sami živimo. Še danes namreč nimamo posnetka, ki bi pokazal, kako Zemlja izgleda iz vesolja, kako je videti njena resnična celotna podoba. Zares neverjetno. Pazite, v primeru direktnega prenosa kakšne še tako banalne večerne prireditve na prostem nam režiser praviloma pokaže tudi Luno - še najraje, ko je polna. Snemalec nam jo pogosto približa, da lahko precej podrobno občudujemo njeno površje, potem pa jo spet oddalji, da jo vidimo v celotnem obsegu.

 

Lune smo se res že nagledali. Po vseh dosedanjih vesoljskih avanturah, ki naj bi jih izpeljali, in spričo tisočih umetnih satelitov, ki naj bi jih poslali ne vemo kam, pa še danes nimamo enega samega samcatega filmskega posnetka, vsaj fotografije, v nasprotni smeri. In ta "neobstoj" dejanskega posnetka, ki bi pokazal pogled na celotno Zemljo iz vesolja, ne potrjuje le utemeljenega suma, da človek v resnici nikdar ni zapustil zemeljske orbite, temveč tudi odpira vprašanje, kako daleč od Zemlje so v resnici poslali vse rakete, umetne satelite ... 

 

Seveda se vsi spomnimo znamenitih slik astronavtov na Luni, ko se v temnem vesoljnem ozadju sveti majhna Zemlja. Inženir Smith in astronavt Virts nas opozarjata na lažnost teh slik. Na to nas opozarjajo tudi slike Lune in Zemlje, narejene s pomočjo satelita DSCOVR, ki naj bi ga Nasa izstrelila pred štirimi leti, ter slike Lune in Zemlje, ki naj bi jih pred kratkim naredili Kitajci med pristankom na Lunini zadnji strani (gledano s strani Zemlje). Seveda je vprašljiva verodostojnost tudi teh slik (npr. nobena od njih ne prikazuje sijočega vesolja; je torej vesolje res globoko črno?), a na tem mestu jih objavljamo zgolj zato, da opozorimo, do kakšnih neumnosti lahko pripeljejo prevare

 

 

Apollo 17 na Luni – v ozadju je Zemlja (Foto: NASA, vir)

 

 

Tako bi naj bili vidni Luna in Zemlja s satelita DSCOVR leta 2015 (vir)

 

 

Tako so Kitajci letos videli Luno in Zemljo (Foto: Xinhua, vir)

 

 

Poglejte najprej fotografijo, ki naj bi jo naredila posadka Apolla 17 leta 1972. Nato poglejte fotografijo, ki naj bi jo naredil DSCOVR leta 2015 in prikazuje Zemljo ter Luno hkrati. Sliki se izpodbijata. Če bi pristali na Luni, kot jo prikazuje DSCOVR, potem Zemlja ne bi bila videti tako (majčkena), kot nam jo je pokazala posadka Apolla 17. Tretja, kitajska fotografija, pa nam pokaže spet novo velikostno razmerje med Luno in Zemljo (SLIKA 6 C). Seveda se bodo takoj našli Nasini privrženci in rekli, da primerjave zaradi uporabe različnih objektivov in približevanja niso primerne. A to je tudi vse, kar lahko rečejo – in verujejo dalje.

 

Nam pa preostane kritičen razumski pogled, ki nas opozarja, da se slike izključujejo. Vsaj dve fotografiji sta torej prevara. Sami Nasini strokovnjaki nas danes opozarjajo, da je lažna tista iz leta 1972. A pazite, ker je avtor dveh fotografij isti, tj. Nasa, kako vemo, da tudi druga ni prevara? Pri lažnivcu namreč nikdar ne veš, pri čem si; ko reče, da laže in ko reče, da ne laže – to je ti. paradoks lažnivca. Kar pa se tiče kitajske fotografije, zakaj bi verjeli ravno tej? Kaj dela Kitajsko vesoljsko agencijo verodostojnejšo od Nase? 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.765
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.620
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.478
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 800
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.149
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 997