Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, ves čas potuje. Iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

19.07.2019 23:39
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   Evropa   Buenos Aires     Argentina   Slovenija

Današnja Slovenija je mati ali mačeha ljudem v izseljenstvu?

 

Prav o tem sem govoril pri okrogli mizi, organizirani ob taboru organizacije Slovenija v svetu, na lanskem srečanju zdomcev [1]. Medtem ko so drugi – nekateri iz matice, nekateri kot zastopniki slovenskih skupnosti v raznih državah – razpravljali o svoj izkustvih, sem jaz poudarjal vprašanje odnosa domovine do intelektualcev po svetu. Do leta 1990 so bile oblasti v Sloveniji morda celo kaj hujšega kot samo mačehe, v smislu, da se za svojega pastorka niso zmenile. Še kako so se zmenile, toda vse prej kot iz simpatije. Danes je, razen morda prav v kulturnih krogih, kjer je več intelekta in tudi več srčne kulture, čutiti, da se uradna politika ne more otresti želje po dominaciji, in ne samo, da ni pretrgala korenin iz totalitaristične preteklosti, temveč se iz nje še vedno napaja. Čudim se, kako ne razumejo, da je – de Gaulle bi dejal – "njene četrt ure zgodovine mimo". Oblast je eno, denar je drugo, ampak – in to mi na misel prihaja še zlasti zdaj po newyorškem enajstem septembru – še tako vsemogoča tehnika ni nujno trdna skala, na kateri bi se dalo graditi, temveč gre, po svetopisemsko rečem za "zgradbo na pesku". Tudi denar ni nobeno jamstvo, kajti – kot je Komar večkrat citiral argentinskega bankirja: "El dinero es muy fugitivo." Denar je zelo begajočega značaja. Predvsem pa se čudim onim, ki mislijo, da razčiščenje naše zgodovinske polpreteklosti ni potrebno. Morda to komu zveni čudno, iz ust človeka, ki so mu komunisti ubili dva brata, ampak: ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom. Ti res ne bodo krivi ničesar, ne pobojev ne kraje državne imetja, a jim vseeno ne bo lahko pri srcu, ko se bodo odkrivale zgodbe o njihovih očetih in dedih. Če pa bo v njih etični občutek zamrl do take stopnje, da jih zločini v preteklosti sploh ne bodo ganili, obremenjevali, jim ne moremo zavidati. Zgodovino res pišejo zmagovalci, toda resnica ostaja, in naj bo skrita še tako dolgo in globoko, vedno pride na dan. Misel nekega protestantskega teologa, češ da se v zgodovini ne da razbrati, kaj se je v resnici zgodilo, saj zakriva svoj smisel in se uresničuje zavita v skrivnost, je vedno bolj razumljiva, danes pa bi k temu lahko dodali še, da dandanes zgodovine ne pišejo več samo zmagovalci. Že pred desetletji je nemški filozof in kulturni kritik Walter Benjamin napisal, da bi bilo zgodovino treba pisati na novo, in sicer s stališča tistih, ki so zatirani in ki jim mogočniki ne pustijo do besede. In tako se zgodi, da še danes velja: "Vse, kar je skrito, ostane očito", potrjuje pa se tudi Evripidova misel o času, ki prej ali slej vse odkrije, saj je "blebetač: govori celo, kadar ga nihče nič ne vpraša". Tistim našim ljudem, ki danes gledajo na svojo preteklost ali kdaj celo na krvave roke svojih prednikov in ki se še vedno izgovarjajo na "nujnost zgodovine", bi srčno želel, da spoznajo resnico o naši tragični polpreteklosti. Smem povedati "utilitaristično"? Če že ne zaradi drugega – zaradi svojih potomcev [2].

 

Da se vrnem k začetku: ob vrnitvi nisem imel nobenih težav, nisem doživljal kakšne krize. Če bi bil politik, bi najbrž tudi jaz kdaj slišal prijazno vabilo, naj se kot "starejši gospod vendar vrnem v Ameriko" in pustim Slovenijo pri miru ali pa da bi mi kdo v parlamentu dejal, da sem tujec in naj se torej nikar ne vtikam v slovensko politično življenje.

 

 

Kaj pa domotožje po Argentini, kjer ste preživeli skoro petdeset let, zlasti domotožje vaših, žene in hčerk?

 

Tam so ostali prijatelji in vsa pisma ne premostijo daljav. Nenadoma se ti prikrade pred oči tudi ta ali ona nepozabna pokrajina, vendar na srečo je tako, da ti ne čas ne kraj ne dopuščata umika v preteklost. Kar se žene tiče, je pač tako, da je dobro vedela, kam se podajava – in to ne samo geografsko, v sebi sva čutila nekakšen dolg. Dolg do živih, še bolj dolg do mrtvih. Neko poklicanost. Hujši problemi bi lahko nastali pri ženi, ki je bila tam rojena in je v Buenos Airesu kot študentka filozofije že imela ustaljen kulturni krog. Veliko stvari je, ki ti lahko branijo, da bi tvegal tako veliko spremembo, toda ko se odločiš za tak korak, se odločiš tudi za vse, kar prinaša s seboj. Najslabše je, če se ne moreš odločiti radikalno in imaš potem po Grillparzerju: "Tujini dve, domovine pa nobene." Verjetno mnogi ostajajo v zdomstvu zaradi sorodstvenih vezi, gospodarske navezanosti na novo domovino in tudi zato, ker se ne morejo odločiti za vrnitev oziroma selitev v deželo svojih prednikov [3]. Naša država ničesar ne stori, da bi olajšala vrnitev ali prihod tistim, ki bi si to želeli. Celo več – s širjenjem negativnih odnosov do političnih emigrantov, do "golazni, ki bi jo bilo treba pobiti!", nekateri ustvarjajo negativno klimo. To kaže, kako globoko smo še vedno zasidrani v preteklosti.

 

Otroka? Na srečo sta prišla še v času, ko je bila presaditev drevesc še relativno možna brez hujših travm, gotovo pa je imel ta prehod za njiju posledice, ne nujno samo pozitivne. Sem pa ponosen nanju. In hvaležen. Tudi zato, ker otrokom starša, kakršen sem jaz, ni lahko. Sicer pa do njunega stika z Argentino vsaj posredno večkrat pride: obiski prijateljev iz dežele pod Južnim križem, kakšno pismo. V šoli morata kdaj kaj povedati o tej čudoviti, danes iz hude krize izvijajoči se deželi, ki bo nekoč – o tem ne dvomim – marsikomu več kot samo "žitarica", ampak tudi dežela, o kateri bodo imeli ljudje na svetu kaj povedati, čeprav je "daleč od rok".

 

 

Po vrnitvi ste se hitro vključili v kulturniško življenje, kajti vaš izrazit temperament vam ne pusti, da bi mirovali: kdaj ste po vrnitvi prvič nastopili v javnosti?

 

Začel sem dobivati vabila, marsikoga je zanimalo življenje v politični emigraciji ali ozadja literarne dejavnosti emigrantov po svetu in podobno. Moj prvi javni nastop po vrnitvi v domovino je bil v Radovljici, ob sedemdesetletnici rojstva pesnika Ivana Hribovška, ki je bil mlad ubit v revoluciji. Tisti večer je bila javnosti predstavljena knjiga Himna večeru, vaš izbor Hribovškove poezije. Prireditelje je zanimalo, kako je bilo z natisom prve zbirke Ivana Hribovška Pesem naj zapojem, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, pa tudi sicer življenje "na molk obsojenih". Že kmalu zatem sem dobival vabila na predavanja, sodelovanja pri okroglih mizah, pogovore na televiziji in podobno, od časa do časa sem napisal kaj za Družino, njen urednik dr. Janez Gril mi je lani za mojo osemdesetletnico ponatisnil knjigo Prepad kliče prepad.

 

 

Veliko ste imeli opravka z mediji, radiom, časopisi, izšla je vrsta intervjujev. Kaj pa osebni stiki s književniki?

 

Marsikoga poznam, kakšnih tesnejših, osebnih stikov pa ni. Kmalu po vrnitvi sem se večkrat dobil z Menartom, na cesti se kdaj pogovorim s Pavčkom, se srečam z Dragom Jančarjem, Danetom Zajcem, včasih z Jožetom Snojem, največkrat pa z Nikom Grafenauerjem, ko kaj objavim Novi reviji. Ali ko sem pripravljal knjigo Srečanja z Majcnom. Tu so še krajša srečanja z enim ali drugim ob kakšni prireditvi – prav v kakšen zaključen literarni krog pa ne zahajam.

 

_____________________

[1] 7. tabor Slovencev po svetu, Ljubljana, 17. junija 2000.

 

[2] V mislih sem imel vrstice iz Eksodusa, kjer Bog govori Mojzesu: "Jaz sem tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih na tretjem in četrtem rodu tistih, ki me sovražijo." O tem piše Komar v razpravi S tokovi in proti tokovom: "Ljudska modrost je izrazila idejo zgodovinske kontinuitete s prepričanjem, da so grehi staršev kaznovani še v pozne rodove. Sveto pismo Stare zaveze da tej splošni veri zagotovilo božje besede. Istemu naziranju so dali pesniško obliko grški tragiki. Krivda staršev se ne izgubi, ampak odmeva med potomci". Gre za misel, ki jo najdemo že pri poganih Grkih, za katere Božji mlini meljejo počasi, a drobno, za pregovor, ki je postal last vseh evropskih jezikov. In tudi slovenski "Bog, [ki] ne plačuje vsako soboto", kaže v isto smer. Res pa je, kakor dodaja Komar, "da nas ta misel napolni z resnobo, kakor nas vzradosti gotovost, da pa tudi naša dobra dela ne bodo ostala brez sledu. Oboje nam narekuje hvaležnost in odpustljivost do prednikov in nam budi čut odgovornosti do potomcev ter tako daje zavest včlenjenosti v tok zgodovine in kontekst dogajanja."

 

[3] Danes, po toliko letih, je situacija hvala bogu drugačna. Možnosti povezave med domovino in tujino so pogoje za delovanje potomcev emigrantov spremenile, tako tudi odnosi med oblastjo in ljudmi v tujini. Pred desetletji v zdomstvu rojena zamisel o gospodarski in kulturni povezavi vseh slovenskih živih sil v organizaciji Slovenija v svetu – njen glavni pobudnik je bil Marko Kremžar – postaja zdaj še bolj izvedljiva. Pa tudi srečanja z rojaki ali z njihovimi potomci, še posebej pa simpoziji domačih in tujih znanstvenikov, zdravnikov, arhitektov in drugih, ki jih je doslej organiziral Svetovni slovenski kongres že kažejo sadove.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
7
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
7
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
16
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,145
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,215
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,290
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,623
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,728
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,027
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,410
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,240
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,498
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,864