Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, ves čas potuje. Iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

19.07.2019 23:39
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   Evropa   Buenos Aires     Argentina   Slovenija

Današnja Slovenija je mati ali mačeha ljudem v izseljenstvu?

 

Prav o tem sem govoril pri okrogli mizi, organizirani ob taboru organizacije Slovenija v svetu, na lanskem srečanju zdomcev [1]. Medtem ko so drugi – nekateri iz matice, nekateri kot zastopniki slovenskih skupnosti v raznih državah – razpravljali o svoj izkustvih, sem jaz poudarjal vprašanje odnosa domovine do intelektualcev po svetu. Do leta 1990 so bile oblasti v Sloveniji morda celo kaj hujšega kot samo mačehe, v smislu, da se za svojega pastorka niso zmenile. Še kako so se zmenile, toda vse prej kot iz simpatije. Danes je, razen morda prav v kulturnih krogih, kjer je več intelekta in tudi več srčne kulture, čutiti, da se uradna politika ne more otresti želje po dominaciji, in ne samo, da ni pretrgala korenin iz totalitaristične preteklosti, temveč se iz nje še vedno napaja. Čudim se, kako ne razumejo, da je – de Gaulle bi dejal – "njene četrt ure zgodovine mimo". Oblast je eno, denar je drugo, ampak – in to mi na misel prihaja še zlasti zdaj po newyorškem enajstem septembru – še tako vsemogoča tehnika ni nujno trdna skala, na kateri bi se dalo graditi, temveč gre, po svetopisemsko rečem za "zgradbo na pesku". Tudi denar ni nobeno jamstvo, kajti – kot je Komar večkrat citiral argentinskega bankirja: "El dinero es muy fugitivo." Denar je zelo begajočega značaja. Predvsem pa se čudim onim, ki mislijo, da razčiščenje naše zgodovinske polpreteklosti ni potrebno. Morda to komu zveni čudno, iz ust človeka, ki so mu komunisti ubili dva brata, ampak: ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom. Ti res ne bodo krivi ničesar, ne pobojev ne kraje državne imetja, a jim vseeno ne bo lahko pri srcu, ko se bodo odkrivale zgodbe o njihovih očetih in dedih. Če pa bo v njih etični občutek zamrl do take stopnje, da jih zločini v preteklosti sploh ne bodo ganili, obremenjevali, jim ne moremo zavidati. Zgodovino res pišejo zmagovalci, toda resnica ostaja, in naj bo skrita še tako dolgo in globoko, vedno pride na dan. Misel nekega protestantskega teologa, češ da se v zgodovini ne da razbrati, kaj se je v resnici zgodilo, saj zakriva svoj smisel in se uresničuje zavita v skrivnost, je vedno bolj razumljiva, danes pa bi k temu lahko dodali še, da dandanes zgodovine ne pišejo več samo zmagovalci. Že pred desetletji je nemški filozof in kulturni kritik Walter Benjamin napisal, da bi bilo zgodovino treba pisati na novo, in sicer s stališča tistih, ki so zatirani in ki jim mogočniki ne pustijo do besede. In tako se zgodi, da še danes velja: "Vse, kar je skrito, ostane očito", potrjuje pa se tudi Evripidova misel o času, ki prej ali slej vse odkrije, saj je "blebetač: govori celo, kadar ga nihče nič ne vpraša". Tistim našim ljudem, ki danes gledajo na svojo preteklost ali kdaj celo na krvave roke svojih prednikov in ki se še vedno izgovarjajo na "nujnost zgodovine", bi srčno želel, da spoznajo resnico o naši tragični polpreteklosti. Smem povedati "utilitaristično"? Če že ne zaradi drugega – zaradi svojih potomcev [2].

 

Da se vrnem k začetku: ob vrnitvi nisem imel nobenih težav, nisem doživljal kakšne krize. Če bi bil politik, bi najbrž tudi jaz kdaj slišal prijazno vabilo, naj se kot "starejši gospod vendar vrnem v Ameriko" in pustim Slovenijo pri miru ali pa da bi mi kdo v parlamentu dejal, da sem tujec in naj se torej nikar ne vtikam v slovensko politično življenje.

 

 

Kaj pa domotožje po Argentini, kjer ste preživeli skoro petdeset let, zlasti domotožje vaših, žene in hčerk?

 

Tam so ostali prijatelji in vsa pisma ne premostijo daljav. Nenadoma se ti prikrade pred oči tudi ta ali ona nepozabna pokrajina, vendar na srečo je tako, da ti ne čas ne kraj ne dopuščata umika v preteklost. Kar se žene tiče, je pač tako, da je dobro vedela, kam se podajava – in to ne samo geografsko, v sebi sva čutila nekakšen dolg. Dolg do živih, še bolj dolg do mrtvih. Neko poklicanost. Hujši problemi bi lahko nastali pri ženi, ki je bila tam rojena in je v Buenos Airesu kot študentka filozofije že imela ustaljen kulturni krog. Veliko stvari je, ki ti lahko branijo, da bi tvegal tako veliko spremembo, toda ko se odločiš za tak korak, se odločiš tudi za vse, kar prinaša s seboj. Najslabše je, če se ne moreš odločiti radikalno in imaš potem po Grillparzerju: "Tujini dve, domovine pa nobene." Verjetno mnogi ostajajo v zdomstvu zaradi sorodstvenih vezi, gospodarske navezanosti na novo domovino in tudi zato, ker se ne morejo odločiti za vrnitev oziroma selitev v deželo svojih prednikov [3]. Naša država ničesar ne stori, da bi olajšala vrnitev ali prihod tistim, ki bi si to želeli. Celo več – s širjenjem negativnih odnosov do političnih emigrantov, do "golazni, ki bi jo bilo treba pobiti!", nekateri ustvarjajo negativno klimo. To kaže, kako globoko smo še vedno zasidrani v preteklosti.

 

Otroka? Na srečo sta prišla še v času, ko je bila presaditev drevesc še relativno možna brez hujših travm, gotovo pa je imel ta prehod za njiju posledice, ne nujno samo pozitivne. Sem pa ponosen nanju. In hvaležen. Tudi zato, ker otrokom starša, kakršen sem jaz, ni lahko. Sicer pa do njunega stika z Argentino vsaj posredno večkrat pride: obiski prijateljev iz dežele pod Južnim križem, kakšno pismo. V šoli morata kdaj kaj povedati o tej čudoviti, danes iz hude krize izvijajoči se deželi, ki bo nekoč – o tem ne dvomim – marsikomu več kot samo "žitarica", ampak tudi dežela, o kateri bodo imeli ljudje na svetu kaj povedati, čeprav je "daleč od rok".

 

 

Po vrnitvi ste se hitro vključili v kulturniško življenje, kajti vaš izrazit temperament vam ne pusti, da bi mirovali: kdaj ste po vrnitvi prvič nastopili v javnosti?

 

Začel sem dobivati vabila, marsikoga je zanimalo življenje v politični emigraciji ali ozadja literarne dejavnosti emigrantov po svetu in podobno. Moj prvi javni nastop po vrnitvi v domovino je bil v Radovljici, ob sedemdesetletnici rojstva pesnika Ivana Hribovška, ki je bil mlad ubit v revoluciji. Tisti večer je bila javnosti predstavljena knjiga Himna večeru, vaš izbor Hribovškove poezije. Prireditelje je zanimalo, kako je bilo z natisom prve zbirke Ivana Hribovška Pesem naj zapojem, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, pa tudi sicer življenje "na molk obsojenih". Že kmalu zatem sem dobival vabila na predavanja, sodelovanja pri okroglih mizah, pogovore na televiziji in podobno, od časa do časa sem napisal kaj za Družino, njen urednik dr. Janez Gril mi je lani za mojo osemdesetletnico ponatisnil knjigo Prepad kliče prepad.

 

 

Veliko ste imeli opravka z mediji, radiom, časopisi, izšla je vrsta intervjujev. Kaj pa osebni stiki s književniki?

 

Marsikoga poznam, kakšnih tesnejših, osebnih stikov pa ni. Kmalu po vrnitvi sem se večkrat dobil z Menartom, na cesti se kdaj pogovorim s Pavčkom, se srečam z Dragom Jančarjem, Danetom Zajcem, včasih z Jožetom Snojem, največkrat pa z Nikom Grafenauerjem, ko kaj objavim Novi reviji. Ali ko sem pripravljal knjigo Srečanja z Majcnom. Tu so še krajša srečanja z enim ali drugim ob kakšni prireditvi – prav v kakšen zaključen literarni krog pa ne zahajam.

 

_____________________

[1] 7. tabor Slovencev po svetu, Ljubljana, 17. junija 2000.

 

[2] V mislih sem imel vrstice iz Eksodusa, kjer Bog govori Mojzesu: "Jaz sem tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih na tretjem in četrtem rodu tistih, ki me sovražijo." O tem piše Komar v razpravi S tokovi in proti tokovom: "Ljudska modrost je izrazila idejo zgodovinske kontinuitete s prepričanjem, da so grehi staršev kaznovani še v pozne rodove. Sveto pismo Stare zaveze da tej splošni veri zagotovilo božje besede. Istemu naziranju so dali pesniško obliko grški tragiki. Krivda staršev se ne izgubi, ampak odmeva med potomci". Gre za misel, ki jo najdemo že pri poganih Grkih, za katere Božji mlini meljejo počasi, a drobno, za pregovor, ki je postal last vseh evropskih jezikov. In tudi slovenski "Bog, [ki] ne plačuje vsako soboto", kaže v isto smer. Res pa je, kakor dodaja Komar, "da nas ta misel napolni z resnobo, kakor nas vzradosti gotovost, da pa tudi naša dobra dela ne bodo ostala brez sledu. Oboje nam narekuje hvaležnost in odpustljivost do prednikov in nam budi čut odgovornosti do potomcev ter tako daje zavest včlenjenosti v tok zgodovine in kontekst dogajanja."

 

[3] Danes, po toliko letih, je situacija hvala bogu drugačna. Možnosti povezave med domovino in tujino so pogoje za delovanje potomcev emigrantov spremenile, tako tudi odnosi med oblastjo in ljudmi v tujini. Pred desetletji v zdomstvu rojena zamisel o gospodarski in kulturni povezavi vseh slovenskih živih sil v organizaciji Slovenija v svetu – njen glavni pobudnik je bil Marko Kremžar – postaja zdaj še bolj izvedljiva. Pa tudi srečanja z rojaki ali z njihovimi potomci, še posebej pa simpoziji domačih in tujih znanstvenikov, zdravnikov, arhitektov in drugih, ki jih je doslej organiziral Svetovni slovenski kongres že kažejo sadove.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.578
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.546
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.410
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 843
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 905
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 618
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144