Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, ves čas potuje. Iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

19.07.2019 23:39
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   Evropa   Buenos Aires     Argentina   Slovenija

Današnja Slovenija je mati ali mačeha ljudem v izseljenstvu?

 

Prav o tem sem govoril pri okrogli mizi, organizirani ob taboru organizacije Slovenija v svetu, na lanskem srečanju zdomcev [1]. Medtem ko so drugi – nekateri iz matice, nekateri kot zastopniki slovenskih skupnosti v raznih državah – razpravljali o svoj izkustvih, sem jaz poudarjal vprašanje odnosa domovine do intelektualcev po svetu. Do leta 1990 so bile oblasti v Sloveniji morda celo kaj hujšega kot samo mačehe, v smislu, da se za svojega pastorka niso zmenile. Še kako so se zmenile, toda vse prej kot iz simpatije. Danes je, razen morda prav v kulturnih krogih, kjer je več intelekta in tudi več srčne kulture, čutiti, da se uradna politika ne more otresti želje po dominaciji, in ne samo, da ni pretrgala korenin iz totalitaristične preteklosti, temveč se iz nje še vedno napaja. Čudim se, kako ne razumejo, da je – de Gaulle bi dejal – "njene četrt ure zgodovine mimo". Oblast je eno, denar je drugo, ampak – in to mi na misel prihaja še zlasti zdaj po newyorškem enajstem septembru – še tako vsemogoča tehnika ni nujno trdna skala, na kateri bi se dalo graditi, temveč gre, po svetopisemsko rečem za "zgradbo na pesku". Tudi denar ni nobeno jamstvo, kajti – kot je Komar večkrat citiral argentinskega bankirja: "El dinero es muy fugitivo." Denar je zelo begajočega značaja. Predvsem pa se čudim onim, ki mislijo, da razčiščenje naše zgodovinske polpreteklosti ni potrebno. Morda to komu zveni čudno, iz ust človeka, ki so mu komunisti ubili dva brata, ampak: ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom. Ti res ne bodo krivi ničesar, ne pobojev ne kraje državne imetja, a jim vseeno ne bo lahko pri srcu, ko se bodo odkrivale zgodbe o njihovih očetih in dedih. Če pa bo v njih etični občutek zamrl do take stopnje, da jih zločini v preteklosti sploh ne bodo ganili, obremenjevali, jim ne moremo zavidati. Zgodovino res pišejo zmagovalci, toda resnica ostaja, in naj bo skrita še tako dolgo in globoko, vedno pride na dan. Misel nekega protestantskega teologa, češ da se v zgodovini ne da razbrati, kaj se je v resnici zgodilo, saj zakriva svoj smisel in se uresničuje zavita v skrivnost, je vedno bolj razumljiva, danes pa bi k temu lahko dodali še, da dandanes zgodovine ne pišejo več samo zmagovalci. Že pred desetletji je nemški filozof in kulturni kritik Walter Benjamin napisal, da bi bilo zgodovino treba pisati na novo, in sicer s stališča tistih, ki so zatirani in ki jim mogočniki ne pustijo do besede. In tako se zgodi, da še danes velja: "Vse, kar je skrito, ostane očito", potrjuje pa se tudi Evripidova misel o času, ki prej ali slej vse odkrije, saj je "blebetač: govori celo, kadar ga nihče nič ne vpraša". Tistim našim ljudem, ki danes gledajo na svojo preteklost ali kdaj celo na krvave roke svojih prednikov in ki se še vedno izgovarjajo na "nujnost zgodovine", bi srčno želel, da spoznajo resnico o naši tragični polpreteklosti. Smem povedati "utilitaristično"? Če že ne zaradi drugega – zaradi svojih potomcev [2].

 

Da se vrnem k začetku: ob vrnitvi nisem imel nobenih težav, nisem doživljal kakšne krize. Če bi bil politik, bi najbrž tudi jaz kdaj slišal prijazno vabilo, naj se kot "starejši gospod vendar vrnem v Ameriko" in pustim Slovenijo pri miru ali pa da bi mi kdo v parlamentu dejal, da sem tujec in naj se torej nikar ne vtikam v slovensko politično življenje.

 

 

Kaj pa domotožje po Argentini, kjer ste preživeli skoro petdeset let, zlasti domotožje vaših, žene in hčerk?

 

Tam so ostali prijatelji in vsa pisma ne premostijo daljav. Nenadoma se ti prikrade pred oči tudi ta ali ona nepozabna pokrajina, vendar na srečo je tako, da ti ne čas ne kraj ne dopuščata umika v preteklost. Kar se žene tiče, je pač tako, da je dobro vedela, kam se podajava – in to ne samo geografsko, v sebi sva čutila nekakšen dolg. Dolg do živih, še bolj dolg do mrtvih. Neko poklicanost. Hujši problemi bi lahko nastali pri ženi, ki je bila tam rojena in je v Buenos Airesu kot študentka filozofije že imela ustaljen kulturni krog. Veliko stvari je, ki ti lahko branijo, da bi tvegal tako veliko spremembo, toda ko se odločiš za tak korak, se odločiš tudi za vse, kar prinaša s seboj. Najslabše je, če se ne moreš odločiti radikalno in imaš potem po Grillparzerju: "Tujini dve, domovine pa nobene." Verjetno mnogi ostajajo v zdomstvu zaradi sorodstvenih vezi, gospodarske navezanosti na novo domovino in tudi zato, ker se ne morejo odločiti za vrnitev oziroma selitev v deželo svojih prednikov [3]. Naša država ničesar ne stori, da bi olajšala vrnitev ali prihod tistim, ki bi si to želeli. Celo več – s širjenjem negativnih odnosov do političnih emigrantov, do "golazni, ki bi jo bilo treba pobiti!", nekateri ustvarjajo negativno klimo. To kaže, kako globoko smo še vedno zasidrani v preteklosti.

 

Otroka? Na srečo sta prišla še v času, ko je bila presaditev drevesc še relativno možna brez hujših travm, gotovo pa je imel ta prehod za njiju posledice, ne nujno samo pozitivne. Sem pa ponosen nanju. In hvaležen. Tudi zato, ker otrokom starša, kakršen sem jaz, ni lahko. Sicer pa do njunega stika z Argentino vsaj posredno večkrat pride: obiski prijateljev iz dežele pod Južnim križem, kakšno pismo. V šoli morata kdaj kaj povedati o tej čudoviti, danes iz hude krize izvijajoči se deželi, ki bo nekoč – o tem ne dvomim – marsikomu več kot samo "žitarica", ampak tudi dežela, o kateri bodo imeli ljudje na svetu kaj povedati, čeprav je "daleč od rok".

 

 

Po vrnitvi ste se hitro vključili v kulturniško življenje, kajti vaš izrazit temperament vam ne pusti, da bi mirovali: kdaj ste po vrnitvi prvič nastopili v javnosti?

 

Začel sem dobivati vabila, marsikoga je zanimalo življenje v politični emigraciji ali ozadja literarne dejavnosti emigrantov po svetu in podobno. Moj prvi javni nastop po vrnitvi v domovino je bil v Radovljici, ob sedemdesetletnici rojstva pesnika Ivana Hribovška, ki je bil mlad ubit v revoluciji. Tisti večer je bila javnosti predstavljena knjiga Himna večeru, vaš izbor Hribovškove poezije. Prireditelje je zanimalo, kako je bilo z natisom prve zbirke Ivana Hribovška Pesem naj zapojem, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, pa tudi sicer življenje "na molk obsojenih". Že kmalu zatem sem dobival vabila na predavanja, sodelovanja pri okroglih mizah, pogovore na televiziji in podobno, od časa do časa sem napisal kaj za Družino, njen urednik dr. Janez Gril mi je lani za mojo osemdesetletnico ponatisnil knjigo Prepad kliče prepad.

 

 

Veliko ste imeli opravka z mediji, radiom, časopisi, izšla je vrsta intervjujev. Kaj pa osebni stiki s književniki?

 

Marsikoga poznam, kakšnih tesnejših, osebnih stikov pa ni. Kmalu po vrnitvi sem se večkrat dobil z Menartom, na cesti se kdaj pogovorim s Pavčkom, se srečam z Dragom Jančarjem, Danetom Zajcem, včasih z Jožetom Snojem, največkrat pa z Nikom Grafenauerjem, ko kaj objavim Novi reviji. Ali ko sem pripravljal knjigo Srečanja z Majcnom. Tu so še krajša srečanja z enim ali drugim ob kakšni prireditvi – prav v kakšen zaključen literarni krog pa ne zahajam.

 

_____________________

[1] 7. tabor Slovencev po svetu, Ljubljana, 17. junija 2000.

 

[2] V mislih sem imel vrstice iz Eksodusa, kjer Bog govori Mojzesu: "Jaz sem tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih na tretjem in četrtem rodu tistih, ki me sovražijo." O tem piše Komar v razpravi S tokovi in proti tokovom: "Ljudska modrost je izrazila idejo zgodovinske kontinuitete s prepričanjem, da so grehi staršev kaznovani še v pozne rodove. Sveto pismo Stare zaveze da tej splošni veri zagotovilo božje besede. Istemu naziranju so dali pesniško obliko grški tragiki. Krivda staršev se ne izgubi, ampak odmeva med potomci". Gre za misel, ki jo najdemo že pri poganih Grkih, za katere Božji mlini meljejo počasi, a drobno, za pregovor, ki je postal last vseh evropskih jezikov. In tudi slovenski "Bog, [ki] ne plačuje vsako soboto", kaže v isto smer. Res pa je, kakor dodaja Komar, "da nas ta misel napolni z resnobo, kakor nas vzradosti gotovost, da pa tudi naša dobra dela ne bodo ostala brez sledu. Oboje nam narekuje hvaležnost in odpustljivost do prednikov in nam budi čut odgovornosti do potomcev ter tako daje zavest včlenjenosti v tok zgodovine in kontekst dogajanja."

 

[3] Danes, po toliko letih, je situacija hvala bogu drugačna. Možnosti povezave med domovino in tujino so pogoje za delovanje potomcev emigrantov spremenile, tako tudi odnosi med oblastjo in ljudmi v tujini. Pred desetletji v zdomstvu rojena zamisel o gospodarski in kulturni povezavi vseh slovenskih živih sil v organizaciji Slovenija v svetu – njen glavni pobudnik je bil Marko Kremžar – postaja zdaj še bolj izvedljiva. Pa tudi srečanja z rojaki ali z njihovimi potomci, še posebej pa simpoziji domačih in tujih znanstvenikov, zdravnikov, arhitektov in drugih, ki jih je doslej organiziral Svetovni slovenski kongres že kažejo sadove.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,525
02/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,742
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,362
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,166
05/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,461
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,217
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,116
08/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 913
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,216
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,156