Komentar

Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru

Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ocenjeno tako s strani javnosti kot strokovne mednarodne kritike. Starejše bom spomnil, mlajše bom informiral. Ne več, ne manj! Čas osemdesetih let prejšnjega stoletja nam je že pokazal svoje! Smo v prvi četrtini XXI. stoletja.

20.07.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marko Mlačnik   Slovensko mladinsko gledališče   Plesni teater Ljubljana   NSK   UMBOT::MM   BIO::grafika

Foto: Mediaspeed

Marko Mlačnik je bil za Vitomila Zupana zagotovo odrešilen protagonist.

Te dni smo postgravitacijski umetniki v Zvezdnem mestu fanatično oblikovali in preizkušali protokole za namestitev umetniškega satelita na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Preizkušali smo gledališki satelit UMBOT::MM, ki nosi algoritme igralca Marka Mlačnika (MM). Prvega od njegovih treh algoritmov imenujemo BIO::grafika in ravno ta je tema ter motiv mojega današnjega komentarja. BIO::grafika bo prek zajemanja svetlobnih fotonov sprožala informacije o vlogah, ki jih je Marko Mlačnik odigral ali odplesal. V realnem času jih bo oddajal v kokpit galerije ali gledališča na Zemlji. Različna intenzivnost fotonov bo sprožala različne vizualne interaktivne informacije o Marku Mlačniku. 

 

Gledališka umetnost proizvaja izključno nastope v realnem času, v katerih je akcija natančno načrtovana, da proizvede skladen občutek dramske situacije oziroma drame. Zato ni nenavadno, da sem v Zvezdnem mestu reflektiral poetiko gledališke biografije igralca Marka Mlačnika. Na noben način ne morem pozabiti, da je najprej študiral matematiko. Na noben način se nisem mogel upreti temu, da ne bi ponovno opeval Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), Plesnega teatra Ljubljana (PTL) in Neue Slowenische Kunsta (NSK). Vse skupaj povezuje igralec in plesalec Marko Mlačnik. Pred vami se bodo prek njegovih vlog opevala prelomna osemdeseta leta v gledališču, s katerimi se je začela demokratizacija vseh odrskih vsebin. Nič več ni bilo tabujev in prepovedanih tem, nastopila je umetniška svoboda!

 

Z Markom Mlačnikom sva najino umetniško sodelovanje začela leta 1982, s predstavo Pelleas in Melisanda dramatika Mauricea Maeterlincka. Te predstave nisva nikoli štela v najin poklicni repertoar, temveč k akademijskim študijskim raziskavam. Tako je Marko Mlačnik z vlogo Pelleasa pred sedemintridesetimi leti postal nosilec mojega retrogardističnega in leta 1995 postgravitacijskega gledališkega repertoarja.

 

Z vstopom v Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je že na samem začetku svoje gledališke poti postal eden od osrednjih akterjev ljubljanskega gledališkega fenomena. Marko Mlačnik je postal nosilec pomembnih gledaliških vlog v institucionalnem kot alternativnem, opozicijskem, neodvisnem gledališču. Takrat je vstopil v novo ustanovljen PTL, ki je ga spodbudila Ksenja Hribar skupaj z izvrstnima Sinjo Ožbolt in Brankom Završanom. Verjetno sem še koga pozabil, naj mi bo oproščeno.

 

Svojo prvo večjo vlogo, pesnika Vladimirja Majakovskega, je Marko oblikoval v Slovenskem mladinskem gledališču v prelomni predstavi Missa in A minor v režiji Ljubiše Ristića. Takoj zatem pa je leta 1982 odigral vlogo Odrešenika v dionizničnem ludensu, v antologijski predstavi Janeza Pipana po dramskem besedilu Emila Filipčiča Ujetniki svobode. Ena najpomembnejših evropskih revij za gledališko umetnost Teaterheute (št. 1, letnik 1985), je takrat objavila vzneseno kritiko predstave. Recenziral jo je Heinz Kluncker odličen poznavalec vzhodnoevropskega gledališča. Dve leti kasneje pa je Marko Mlačnik v režiji Janeza Pipana odigral še vlogo Štefana v emancipatorni predstavi Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Ta predstava je dokončno prelomila s tabujem zločinov vseh vrst na vseh frontah. Janez Pipan je poleg režije podpisal tudi dramatizacijo-montažo teksta Strah in pogum.

 

Pred tem je Marko leta 1982 odigral vlogo Hitačija v naturalistični predstavi Razredni sovražnik avtorja Nigela Willemsa, v izvrstni režiji Vita Tauferja. Menim, da moram ob tej priložnosti nujno omeniti še igralce predstave Razredni sovražnik. To so bili Miloš Batelino, ki je odigral vlogo Buta, Vojko Zidar, ki je odigral Dripca, Plunka Jožef Ropoša, Faco Pavle Rakovec Rači, Mujota pa Željo Hrs. To je bila zagotovo ena od antologijskih predstav Mladinskega. To je bila surovo resna in nevarna predstava - simptom.

 

Tri leta kasneje je odigral Jakoba Levitana oziroma Vitomila Zupana osebno. Koreografijo predstave Levitan je podpisala izumiteljica koreo-drame Nada Kokotović, režijo pa Ljubiša Ristić. To je bilo prvič, da sem v dvorani gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru. Marko Mlačnik je bil za Vitomila Zupana zagotovo odrešilen protagonist.

 

Osvetljevati tedanje Mladinsko gledališče in ne omeniti Dušana Jovanovića, Petra Joviča in Dušana Pernata bi bilo neokusno.

 

Nadaljujmo! Leta 1989 je Marko Mlačnik odigral še eno osrednjo vlogo v antologijski predstavi Mladinskega v Šeherezadi dramatika in pesnika Iva Svetine in v režiji Tomaža Pandurja. Marko Mlačnik je igralsko izoblikoval vlogo Šahzemana slepega, ki je bila tisto leto proglašena na gledališkem festivalu MES v Sarajevu za najboljšo moško vlogo leta. Seveda bi lahko še in še našteval vloge, ki jih je Marko Mlačnik odigral in odplesal, bilo jih je nekaj manj kot šestdeset. Samo v mojem gledališkem imaginariju je odigral Črtomirja, mladega Williama Shakespeareja, Jazona in nazadnje letos dramatika Daneta Zajca. Lahko bi našteval njegove izvrstne koreografije Nekaj za nič, Nižinski, Levi terorizem. Ogromo delo je za Markom Mlačnikom, ogromno transformacij in performacij je za njim. Predvsem pa še ni utrujen od gledališke obsedenosti!

 

Tako je krog sklenjen in algoritem Marka Mlačnika BIO::grafika bi se lahko v umetniškem satelitu sprožil. V resnici pa smo bili med treningom protokolov pozorni na popolnoma druge segmente umetniškega satelita. Predvsem na njegovo napajanje, na odrivno strukturo in na prostor, kjer bo nameščen na zunanjo konstrukcijo Mednarodne vesoljske postaje tri tedne preden bo ročno pod določenim kotom spuščen na nizko orbito in bo po določenem času dokončno zgorel v Zemljini atmosferi.

 

Za konec in za poznavalce.

 

Vsi gledališki umetniki v naši skupnosti smo izšolani z metodo istovetenja Konstantina Stanislavskega. Vse, kar mi je ostalo od njegove metode, je upravljanje z generalno idejo, s Sistemom, razumevanjem celostne sistematizacije gledališkega poklica. Vsa leta svojega umetniškega življenja sem se usmerjal v antipsihološko, gibalno, biomehansko metodo Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda, učenca Stanislavskega. Preobrazil sem jo iz biomehanike v biomehatronično logiko gledališke vektorske igre. Če poenostavim: pri Stanislavskemu je vse podrejeno notranjim motivacijam, čustvenemu spominu, pri Mayerholdu pa zunanjim vektorjem, ki manifestirajo kolektivno dinamiko. Z Markom Mlačnikom sva od začetka povezovala obe metodi in skozi čas izoblikovala lastno biomehatronsko metodo igre, v evolucijski prehod iz teraformativnosti v breztežnost.

 

Marko Mlačnik je v svojem prvotnem gledališkem besedilu osvojil metodo Stanislavskega, da bi zelo hitro preskočil v svet sodobnih plesnih tehnik in z njimi dokončno zapustil Sistem, ter skupaj z mojo gledališko petdesetletno metodo vstopil v svet biomehatronskih gledaliških manifestacij. Tako je skupaj s svojimi vlogami in s plesalko Matejo Rebolj postal nosilec, informer postgravitacijske/biomehatronske gledališke prakse.

 

V vsem naštetem so nameščene krhke čustvene in biografske povezave. Tako je to bilo. Kdaj je že to bilo?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.516
02/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.535
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.382
04/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.929
05/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1.579
06/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.613
07/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.623
08/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.365
09/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.582
10/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.408