Razkrivamo

Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov

Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri komentiranju sem iz razumljivih razlogov bolj previden. K temu so me spodbudile tudi zadnji komentarji prodaje Abanke, saj so bili v medijih pogosto navedeni napačni podatki o vložkih v sanacijo bank in o povračilu sredstev. Značilnost poročanja je bila, da napačnih navedb nihče ni popravljal - navedli so samo pravilen podatek ali pa še tega ne. To tudi kaže, da konkretne številke za večino medijev in bralcev niti niso pomembne, glavno, da se zadosti odmevno sliši.

22.07.2019 07:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   javni dolg   sanacija bank   NKBM   NLB   Abanka   Banka Celje   Faktor Banka   Banka Slovenije   EU   zadolženost

Glede zadolženosti države je Slovenija padla pod Maastrichtsko mejo in med vsemi državami Unije tudi najhitreje znižuje relativno višino dolga. Upoštevaje finančno premoženje države je naša država sploh med najmanj zadolženimi državami EU.

V spodnji tabeli so torej podatki, koliko je država vložila v sanacijo bank ter kaj od tega je potem uspela unovčiti. Kot vemo, smo sanirali štiri državne banke, a v tabeli so navedeni podatki za Abanko skupaj z Banko Celje, ki se je leta 2015 pripojila Abanki in potem tudi kot celota prodajala. Poleg teh državnih bank so dodani še podatki o vložku države ob likvidaciji Factor banke in Probanke. Ob vsem dogajanju se najpogosteje omenja sanacija bank v letu 2013 (Abanka in Banka Celje deloma šele v 2014): takrat je država v štiri državne banke vložila 3,2 milijarde evrov (prvi stolpec). Zaradi slabega poslovanja in izgub pa je država dokapitalizirala NLB in NKBM tudi že v letu 2011 in 2012 in sicer v skupni višini 838 milijonov evrov. Celotni vložek države v sanacijo državnih bank je bil torej 4,04 milijarde evrov, skupaj s pokritjem primanjkljaja za nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke pa okroglih 4,5 milijarde evrov.





Z letošnjem junijem so bile prodane vse tri državne banke. V NLB smo sicer zadržali 25 % državnega lastništva in če ta delež ovrednotimo po prodajni ceni za zadnji paket, je država za vse banke skupaj iztržila 1,75 milijarde evrov, v zadnjih treh letih pa sta NLB in Abanka v proračun vplačali še 607 milijonov evrov dividend (dividende NKBM banke je prejemal že novi lastnik in zato niso upoštevane). Pod črto je tako država s temi bankami realizirala 1,69 milijarde evrov minusa, če pa k temu dodamo še vložek za privatni banki, pa 2,15 milijarde.

 

To je torej končni finančni rezultat bančne zgodbe, kateri lahko dodamo tudi še približno milijardo evrov stroškov obresti, ki jih je imela država do danes s financiranjem teh vložkov. V pokrivanju izgub so (zaenkrat) sodelovali tudi lastniki podrejenih obveznic z izgubljenimi 553 milijoni v državnih bankah. Ta del, vemo, da je predmet spora in v primeru ugodne rešitve zanje bo državni vložek (izguba) ustrezno višja (ne glede na to, ali plača Banka Slovenije ali proračun, gre to v breme širše države).

 

To so torej konkretni in točni podatki, koliko so slaba posojila bank na koncu obremenila javne finance (4 do 7 % BDP, odvisno katero številko upoštevate). Če bi k temu dodal samo kratek komentar, bi celotno dogajanje ter predvsem končni rezultat determinirali s tremi fazami:

 

  • s primanjkljaji v bankah se je ob nastopu krize srečal velik del gospodarstev (državna pomoč v članicah EU je v povprečju znašala 5,35 % BDP, v ZDA še več), le da v Sloveniji primanjkljaja dolgo nismo pripoznali, potem smo prepozno odreagirali in se zaradi tega soočili z višjimi izgubami ter še z dodatnimi omejitvami zaradi pravil EU,

  • ob sanaciji bank v letu 2013 smo po prevladujočem prepričanju bančni primanjkljaj ocenili bistveno previsoko (ocene tudi 2 milijardi in več) - stanje v bankah naj bi bilo torej toliko boljše oz. realna vrednost premoženja bank naj bi bila toliko višja,

    • kljub takšnemu prepričanju je težava v tem, da je bilo sporno premoženje v zadnjih petih letih po tako nizkih vrednostih večinoma že prodano,

    • tudi sam menim, da je bila vrednost bančnega premoženja precej višja, a razlika se skriva v tem, da smo zaradi splošnih pritiskov do hitre prodaje, unovčevanja terjatev in ocen o nesposobnosti domačih upravljavcev velik del družb prodali po bistveno nižjih cenah, kot bi jih lahko iztržili kasneje (mislim npr. na Pivovarno Laško, Perutnino Ptuj, Helios, Trimo in podobne), zaradi česar bo dokazovanje višje vrednosti bančnega portfelja precej oteženo,

  • na podoben način pa je država ogromno izgubila tudi zaradi prehitre prodaje bank in prodaje pod pritiskom,

    • podobne banke lahko ob primernem upravljanju dosegajo na trgih tudi dvojne vrednosti, kar pomeni, da smo s prodajo potencialno izgubili milijardo evrov do dve, do podobnega zneska pa bi prišli tudi ob "pobiranju" dividend in kasnejšo prodajo,

    • s tem je mišljen samo finančni iztržek, drugo pa so še ostali vidiki prenosa celotnega bančnega sistema tujim lastnikom.

 

 

Objektivno gledano bi z umnejšim upravljanjem bančnega premoženja in bank lahko sanirali pretežni del bančnih izgub nastalih pred krizo in sanacija bank ne bi predstavljala takšne obremenitve javnih financ, kot se je ves čas razumevalo. Tudi sicer se razlogi za močno povečanje javnega dolga Slovenije skrivajo bolj v drugih postavkah kot pa so stroški sanacije bank. Na slikah na koncu teksta je shematičen prikaz, kako in zakaj se je povečeval javni dolg Slovenije od nastopa krize leta 2008, v naslednji tabeli pa je še podrobnejša ocena višine in strukture trenutnega obsega javnega dolga po izvedeni prodaji bank.

 

 

 

 

Konec letošnjega leta (2019) bo znašal javni dolg okoli 31 milijard evrov ali 63 % BDP. Ob skupni zadolžitvi ima država na bankah precejšnje likvidnostne presežke (rezerve), zato je pomembno spremljati tudi neto javni dolg, torej dolg, znižan za sredstva na računih. Teh rezerv je bilo konec lanskega leta kar 4,7 milijarde evrov in ob enaki višini bo neto javni dolg konec leta okoli 26,3 milijard evrov (na slikah je prikazan s črno črto). Nato pa je prikazano, kateri izdatki so z leti povečevali javni dolg in kakšna je struktura trenutne višine dolga.

 

Vire dolga smo namreč razdelili v štiri ključne kategorije, ti zneski pa so potem vsako leto povečani za sorazmerni del obresti (primarni proračunski deficit oz. presežek kaže tekoče gibanje javnih financ, obresti pa so v bistvu dodaten strošek primanjkljajev preteklih let):

 

  • največja postavka je javni dolg, ki smo ga podedovali še iz bivše skupne države (6,6 milijarde evrov pred nastopom krize je zaradi obresti poraslo na 10,1 milijarde), 

  • naslednja sestavina dolga je primarni deficit države, torej višji izdatki države (brez obresti) glede na prihodke v obdobju 2009 - 2015; v tem obdobju ustvarili skupaj 7,2 milijarde primarnega primanjkljaja (brez stroškov sanacije bank), a se s proračunskim presežkom zadnja leta že zmanjšuje,

  • tretji vir javnega dolga je omenjena sanacija bank, ki je skupaj z obrestmi povečala dolg za 3,15 milijarde evrov,

  • razlika do skupnega zneska neto dolga pa so ostala povečanja javnega dolga (5,8 milijarde z obrestmi), za katera v javno dostopnih podatkih ne najdemo točnih pojasnil,

    • v letih 2012-2015 se je namreč javni dolg vsako leto povečal se za kako milijardo več, kot pa je znašal primanjkljaj države - gre za dodatne zadolžitve širše države, ki se po veljavni metodologiji ne zajemajo med izdatke (primanjkljaj) sektorja država (najbrž poplačilo hrvaških varčevalcev, dolgovi državnih skladov ipd.)

 

 

Konec letošnjega leta bo torej neto javni dolg znašal okoli 53 % BDP, kar je seveda pomembno manj kot leta 2015, ko je bil skupni dolg kar 83 % BDP. Znižanje je deloma posledica proračunskih presežkov in prilivov od prodaj bank, še bolj pa rezultat rasti BDP. Po oceni naj bi se neto dolg čez dve leti znižal že pod 50 % BDP, kar je prikazano na drugi sliki, na kateri je dodana tudi ocena do leta 2021. Od teh 53 %, 20 točk izhaja iz preteklosti, drugih dvajset odstotnih točk pa je posledica primanjkljaja in sanacije bank iz obdobja po krizi. Celotna sanacija bank je državo obremenila za okoli 6 % glede na BDP, a še to mogoče bolj zaradi neustreznega pristopa k sanaciji. 

 

Dodatnih 5 milijard evrov povečanja javnega dolga (12 % BDP) pa so ostale zadolžitve širšega sektorja države, ki ne izhajajo iz primanjkljajev in katerih točen vir je težko ugotoviti. Imamo točne podatke o strukturi na primer milijarde evrov državnega primanjkljaja v posameznem letu, ko pa pogledamo dolg, pa se je ta v istem letu povečal za 2 milijardi. Na ministrstvu imajo seveda točne podatke, a po javno dostopnih podatkih razlog dodatnega zadolževanja ni razviden.

 

Glede zadolženosti države je torej Slovenija padla pod Maastrichtsko mejo in med vsemi državami tudi najhitreje znižuje relativno višino dolga. Upoštevaje še finančno premoženje države je naša država sploh med najmanj zadolženimi državami EU. Skoraj polovico tega dolga (20 % BDP) predstavlja dolg, ki smo ga prevzeli od bivše skupne države, drugo slaba polovica pa izhaja iz kriznega obdobja, pri čemer je dolg zaradi sanacije bank relativno nizek. 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.898
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.858
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.290
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.677
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 957
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 750
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 505
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.916