Komentar

V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"

Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je jadranska obala, ciljna država v glavnem Hrvaška. Istočasno se neprimerno manjše skupine migrantov pomikajo iz juga proti severozahodu, vendar so za razliko od tistih prvih pohodniki. Potujejo namreč peš, z mobilnimi telefoni v rokah, nimajo kopalk ali napihljivih blazin, prtljage tudi ne, denar so jim večinoma pobrale kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z nezakonitim preseljevanjem narodov Severne Afrike ter Bližnjega in Srednjega Vzhoda v Evropo. Dokumentov se najraje znebijo, saj jim lahko kvečjemo škodujejo. Vsi bi želeli biti vojni begunci, čeprav so vojne že končane. Nihče noče biti ekonomski migrant, čeprav so v bistvu vsi ekonomski migranti, ki se v Evropo Koromandijo prebijajo s podobnimi motivi, kot so se Evropejci pred stoletjem v tedanjo obljubljeno deželo, Združene države Amerike. Tu pa je podobnosti bržkone tudi konec ...

22.07.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ilegalne migracije   Balkanska pot   Evropska unija   Slovenija   Hrvaška   Bosna in Hercegovina   Gadafi   ZDA   Asad   Sadam   Vučjak

Levica se obnaša, kot da smo vsi nekakšni migranti in da smo lahko veseli, da nas nihče ne nažene iz države, desnica pa bevska proti fantomskim migrantskim zombijem, ki da nas bodo vse posilili, pobili in na koncu še pojedli.

Tisoči in tisoči Evropejcev, ki so se konec 19. in v začetku 20. stoletja s trebuhom za kruhom odpravili v Ameriko, so se izkrcali na newyorškem otočku Ellis. V več kot petdesetih letih se je skozi to znamenito imigracijsko sito, ki je bila tudi nekakšna karantena, uspešno prelilo 12 milijonov bodočih Američanov. Podatka o tem, koliko jih ni imelo te sreče, ni. Prvi stik milijonov Evropejcev z ameriškimi imigracijskimi oblastmi je bil pogosto anekdotičen, saj so se zaradi jezikovnih nesporazumov spreminjala imena in priimki. Mario Puzo v svojem Botru denimo zapiše, da se je mali Vito iz vasice Corleone ob prihodu na Ellis Island zaradi uradniške pomote spremenil v Vita Corleoneja. Kdo ve, koliko podobnih, a resničnih zgodb je nastalo v tistih prostorih. Evropejci, ki so v obodbju 1892-1954 poskušali srečo na tej današnji newyorški turistični znamenitosti, so s seboj prinašali predvsem neskočno upanje, optimizem, ideje, željo po delu, nekaj denarja in - osebne dokumente. Brez teh so vrata obljubljene dežele ostala zaprta. O poskusih množičnih nezakonitih vstopov v Združene države se pred stoletjem ni veliko govorilo ali pisalo; težave na južni meji z Mehiko so se zares pojavile šele desetletja kasneje, tudi po zaslugi organiziranih kriminalnih kartelov, ki so poleg drog in orožja začeli v ZDA tihotapiti še ljudi.

 

Današnja Evropa od Združenih držav ni uspela prenesti tehnologije nadzorovanih migracij. Resda so posredi tudi povsem objektivne okoliščine - težko si je predstavljati, da bi Maročani ali Afganistanci s čolni prepluli Atlantik  -, vendar so pri migracijah ključne politične, ekonomske in socialne razsežnosti. To, kar se Evropski uniji dogaja masovno, nenadzorovano in zadnje čase že tudi stihijsko, je posledica serije napačnih, pravzaprav katastrofalnih političnih odločitev v zadnjih dveh desetletjih. Odgovornost za to nosijo zlasti nacionalne vlade Velike Britanije, Francije, Italije, Španije in deloma tudi Nemčije. Bržkone je ključna letnica leto 2001, ko so Združene države Amerike zaradi 11. septembra uveljavile načelo kolektivne krivde in namesto Savdske Arabije začele svoj križarski pohod nad nekaj drugih, manj bogatih in pomembnih islamskih držav. Od A do S, od Afganistana do Sirije. V naslednjih letih, pravzaprav skoraj desetletju in pol, so Američani z nesebično pomočjo ključnih članic EU z oblasti spravile tri pomembne regionalne igralce, ki so dotlej skrbeli za "red in mir" na svojih fevdih: Sadama, Gadafija in skoraj tudi Asada. Za današnjo "migrantsko invazijo" na Evropo sta bili ključni prav likvidacija libijskega polkovnika, ki je v nekem intervjuju prostodušno priznal, kakšna je njegova vloga in zakaj naj ga Zahod pusti pri miru, in državljanska vojna v Siriji, ki je bila leta 2015 sprožilec prvega zares masovnega eksodusa proti Evropi (več kot milijon Arabcev se je podal na dolgi pohod proti Nemčiji in Švedski).

 

 

Odstranitev Gadafija se je Evropi izkazala kot bumerang.

 

 

Leta 2015 je svoje k migracijskemu kaosu prispeval še Erdogan Paša, ki si je na ta način zagotovil okoli tri milijarde evrov evropske "pomoči". Ker je v Turčiji še vedno več milijonov ljudi z neformalnim statusom razseljenih oseb, večina od njih - vključno s Kurdi, ki so jih pregnali iz njihovih prebivališč - pa bi z veseljem odšla v Evropo, lahko Erdogan kadar koli izvede reprizo migrantske premiere iz leta 2015, ki se je prav tako začela poleti. Ključno vprašanje, ki mora slediti temu nekoliko daljšemu uvodu, je seveda samo eno: ali se nam lahko ponovi leto 2015, ko je šlo skozi Slovenijo (po t.i. Balkanski migrantski poti) skoraj milijon ljudi?

 

 

***

 

Evropska unija ima to smolo, da je nastala izključno kot projekt nemško-francoske sprave, ki se mu je priključil večji del povojne svobodne Evrope, po padcu železne zavese pa so v imenu zgodovinskega dolga in načela pravičnosti v to ekskluzivno družbo povabili še deseterico držav t.i. Nove Evrope (med njimi tudi Slovenijo). Samo še dvakrat potem so se vrata nekoliko odškrtnila: za Bolgarijo in Romunijo ter nazadnje še za Hrvaško. Potem pa so se spet zapahnila in kot vse kaže, utegne status quo trajati naslednje desetletje.

 

Razen širitve, ki je imela zagotovo tudi svojo ekonomsko logiko (novi trgi, privatizacija ipd.), se bruseljsko uradništvo nikoli ni zares lotilo naslednje velike etape - federalizacije Unije oziroma formiranja Združenih držav Evrope, ki bi od Združenih držav Amerike prenesle vse, kar se je onkraj Atlantika v zadnjih 240 letih izkazalo kot pametno in koristno. Ne le skupne oborožene sile ali policija, pač pa tudi enotna migracijska politika. Slednja z bistveno dilemo: koliko ljudi lahko EU letno "uvozi" brez negativnih učinkov na obstoječo demografsko, socialno, kulturno in na koncu koncev tudi politično stanje. Tega velikega projekta se EU enostavno ni zmogla nikoli zares lotiti predvsem zaradi še vedno izjemno močnega nacionalizma posameznih članic. Po letu 2015, ko je EU skoraj razpadla zaradi "klica" Angele Merkel sirskim vojnim beguncem, da so dobrodošli "pri nas",  se je podrlo še zadnje upanje, da bomo kdaj dobili Evropo, ki bo kaj več od tega, kar imamo zdaj.

 

Po drugi strani pa tudi mnoge članice niso sposobne jasno definirati svoje demografske oziroma migracijske politike. Slovenija ni nobena izjema in že pred nekaj leti sem v Financah ugotavljal, da bi že Statistični urad lahko mirno izračunal naslednje pomembne parametre:

 

1. koliko tujcev lahko Slovenija letno sprejme in jim podeli ustrezen status (kar vključuje tudi delovna dovoljenja);

 

2. kakšen profil zakonitih migrantov potrebujemo (spol, starost, koliko "fizikalcev", koliko kvalificiranih);

 

3. kakšno poreklo je najbolj ustrezno, komu dati prednost (morda uvesti nekakšne kvote: toliko Slovanov, toliko Azijcev, toliko Arabcev in Afričanov);

 

4. kakšne perspektive dati novim priseljencem, pod kakšnimi pogoji lahko ostanejo, pripeljejo s seboj družinske člane ipd.

 

 

Nič od tega nikoli ni slišati iz vladnih krogov. Le večno manipuliranje s podatki, sprenevedanje in bodisi zmanjševanje bodisi potenciranje dejanskih razmer. Levica se obnaša, kot da smo vsi nekakšni migranti in da smo lahko veseli, da nas nihče ne nažene iz države, desnica pa bevska proti fantomskim migrantskim zombijem, ki da nas bodo vse posilili, pobili in na koncu še pojedli.

 

Vsega je preveč, le treznega razmisleka ne.

 

 

***

 

Ker Evropska komisija že pred štirimi leti ni bila sposobna nobenega operativnega dejanja, ko je šlo za nenadzorovan pohod več kot milijona Arabcev iz Turčije prek Balkana proti Severu in Zahodu, si lahko mislimo, kaj bi se zgodilo letos jeseni, če bi se zgodil še en podoben dogodek tako epohalnih razsežnosti. V tolažbo nam je lahko ocena, da je ta trenutek zelo malo verjetnosti, da bi se ponovilo leto 2015 (kar pa se lahko v nekaj tednih ali mesecih spremeni). Tokrat je breme, ki ga glede ilegalnih migracij nosijo države t.i. Zahodnega Balkana, precej težje kot pred štirimi leti, kajti "promet" se ustavlja že na meji s Hrvaško, ki si je zastavila ambiciozne cilje glede vstopa v Schengen in 1011 kilometrov dolgo mejo z Bosno in Hercegovino zdaj dejansko tudi nadzira.

 

Po treh letih relativnega miru je Balkanska migrantska pot letos spet oživela. Za obstoječe članice EU - z izjemo Hrvaške, ki bo očitno "prva frontna črta" - je to podatek, ki sam po sebi ne pove dosti. Razumejo ga kvečjemu v Rimu in na Dunaju, kjer pa so na našo veliko nesrečo ocenili, da je najbolj preventivno zatesniti mejo s tamponskim območjem že zdaj, ne pa takrat, ko bo tam pet ali deset tisoč obupancev. Žal vlada v Ljubljani dolgo ni bila sposobna razmeti podtona italijanske in avstrijske "preventivne kontrole". Raje je mirila domačo javnost s floskulami, da ima "razmere pod nadzorom". Toda pravljica se je razblinila, ko so v gozdovih nedaleč od Ilirske Bistrice odkrili več začasnih "taborišč" ilegalnih migrantov, kar že močno spominja na razmere v zahodni Bosni zadnje mesece. Ali je takšnih oziroma podobnih taborišč po slovenskih gozdovih morda še več?

 

Za slovensko javnost pa je bilo že 123 odkritih Afganistancev in Arabcev dovolj hud šok, da je vlada za vsak primer na "prizadeto območje" napotila kar 35 vojakov ...

 

A če se vrnemo k Balkanski migrantski poti oziroma državam, skozi katere gre, potem je zagotovo najtežje odgovoriti na vprašanje, kako bodo ravnale vlade teh držav, ki vedo, da kljub prošnjam po članstvu v EU še dolgo dolgo ne bodo dobile vabila. V luči migrantskega vprašanja so nesojene kandidatke v hudi skušnjavi. Lahko denimo naredijo tisto, kar je počela pred štiri leti skrajno leva grška vlada v znak maščevanja "bogati protestantski Evropi" zaradi načina reševanja grške finančne krize: enostavno je odprla mejo proti severu in za dlje časa suspendirala svoj formalno-pravni status schengenske države. Cipras, ki je pred kratkim izgubil volitve, je posredno pomagal Erdoganu pri dvigovanju jezu, prek katerega je v Evropsko unijo naplavilo več kot milijon t.i. beguncev.

 

 

***

 

Poleti 2019 je vseh vojn na Bližnjem vzhodu že konec, velika večina, praktično 99 % migrantov, ki poskušajo nezakonito vstopiti v EU, pa je mladih moških. Ta hip je zanje najtežja točka na ponovno vzpostavljeni Balkanski poti bosansko-hrvaška meja. Hrvaška policija je namreč vzpostavila neprimerno strožji nadzor svoje najdaljše meje (z Bosno in Hercegovino meri kar 1011 kilometrov) kot pred štiri leti. Vendar pa so obremenitve zaradi tega postale prehude. Skupina jeznih mejnih policistov je poslala pismo resornemu ministru v Zagreb, v katerem priznavajo tudi marsikaj, kar hrvaška vlada uradno sicer zanika. Gre predvsem za obtožbe glede maltretiranja in pretepanja zajetih ilegalcev. Hrvaški mejni policisti pravijo, da je prijetih ilegalcev enostavno preveč, da bi lahko z njimi postopali v skladu z zakonom: Vsakodnevno jih vračamo v Bosno brez dokumentov, brez procesuiranja, vseeno nam je, za koga gre - moške, ženske, otroke. Za nas ni azila, ne obstaja, zgolj v izjemnih primerih, ko je v ozadju medijski pritisk ... Vzamemo jim denar, razbijemo ali pomečemo stran mobilne telefone, ilegalce pa na silo vračamo v Bosno.

 

 

"Nastanitveni center" Vučjak v zahodni Bosni: razmere so izjemno slabe. (Foto: Radio Sarajevo)

 

 

Medijski šok v Sloveniji ob odkritju več gozdnih taborišč blizu meje s Hrvaško se zdi kot zapoznel odmev nečesa, kar se na širšem območju zahodne Bosne ob meji s Hrvaško (predvsem ob reki Uni) dogaja zadnje mesece. Še posebej je tragično, da se največ migrantov prebija proti obljubljeni deželi skozi področje, ki ga je opustošila vojna v začetku devetdesetih. Kljub temu, da je bil mirovni sporazum v Daytonu sklenjen že daljnega leta 1995, so kraji v zahodni Bosni še danes obubožani, prazni in brez prave perspektive. Ekipa Jutranjega lista je ugotovila, da so se v Slovenijo in Nemčijo izselile cele generacije, zato so tam ostali le še stari ljudje in tisti redki optimisti, ki niso obupali in verjamejo v turizem. Slika turistov iz Savdske Arabije, ki občudujejo lepote neokrnjene narave, je na nek način simbolična in dokazuje srednjeveško dihotomijo modernega islama; na eni strani bogati Arabci in njihove zakrite žene z mosta elegantno fotografirajo zeleneči pejsaž bosanske pokrajine, spodaj, dobesedno pod njihovimi nogami, pa se čez reko proti Zahodu skrivaj plazijo nesrečniki, ki so iste vere, vendar v domačih deželah nezaželeni, odveč ali celo preganjani.

 

Migranti, ki so obtičali v Bosni in Hercegovini pred mejo s Hrvaško, niso vsi tako dobro preskrbljeni z denarjem, da bi lahko plačali tihotapcem. Nekateri iščejo pot do meje kar s pomočjo navigacije na svojih mobilnih telefonih. Verjetno je to razlog, zakaj jim hrvaški policisti obvezno poberejo vse telefone, preden jih naženejo nazaj v Bosno. Ko se nesrečniki znajdejo tam, kjer so že bili, jih je strah samo enega: da bi jih prijela bosanska policija in strpala v begunsko taborišče Vučjak. To leži le šest kilometrov od meje s Hrvaško, razmere v njem pa so po pripovedovanju različnih virov zares katastofalne. Gre za nekdanje smetišče, deponijo, ki so jo spremenili v "nastanitveni center". zakaj jim oblasti ne uredijo namestitve, ki bi bila človeka vredna, je drugo vprašanje, ki običajno sovpada z enigmo, kam je poniknil ves denar, ki ga je federalna vlada v Sarajevu dobila za reševanje begunske problematike od Evropske unije ...

 

 

***

 

Slovenski odgovor na eskalacijo nezakonitega prehajanja državne meje oziroma tiptapljenja ljudi bi bil lahko tudi povsem formalističen. Za to so tudi konkretni razlogi, kajti kazenska zakonodaja (308. člen KZ) je relativno blaga, ko gre za to vrsto kriminalnih združb. Naj se ne bere kot opravičilo, vendar je razlog za to objektivne narave: ko so jo pisali, je bilo število nezakonitih prehodov državne meje neprimerno manjše kot zadnja leta.

 

 

Mar ne bi kazalo podvojiti višino kazni in s tem odvrniti ljudi od želje po tihotapljenju ljudi?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
17
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.268
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.547
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.412
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 870
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 909
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 620
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.145