Komentar

V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"

Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je jadranska obala, ciljna država v glavnem Hrvaška. Istočasno se neprimerno manjše skupine migrantov pomikajo iz juga proti severozahodu, vendar so za razliko od tistih prvih pohodniki. Potujejo namreč peš, z mobilnimi telefoni v rokah, nimajo kopalk ali napihljivih blazin, prtljage tudi ne, denar so jim večinoma pobrale kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z nezakonitim preseljevanjem narodov Severne Afrike ter Bližnjega in Srednjega Vzhoda v Evropo. Dokumentov se najraje znebijo, saj jim lahko kvečjemo škodujejo. Vsi bi želeli biti vojni begunci, čeprav so vojne že končane. Nihče noče biti ekonomski migrant, čeprav so v bistvu vsi ekonomski migranti, ki se v Evropo Koromandijo prebijajo s podobnimi motivi, kot so se Evropejci pred stoletjem v tedanjo obljubljeno deželo, Združene države Amerike. Tu pa je podobnosti bržkone tudi konec ...

22.07.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ilegalne migracije   Balkanska pot   Evropska unija   Slovenija   Hrvaška   Bosna in Hercegovina   Gadafi   ZDA   Asad   Sadam   Vučjak

Levica se obnaša, kot da smo vsi nekakšni migranti in da smo lahko veseli, da nas nihče ne nažene iz države, desnica pa bevska proti fantomskim migrantskim zombijem, ki da nas bodo vse posilili, pobili in na koncu še pojedli.

Tisoči in tisoči Evropejcev, ki so se konec 19. in v začetku 20. stoletja s trebuhom za kruhom odpravili v Ameriko, so se izkrcali na newyorškem otočku Ellis. V več kot petdesetih letih se je skozi to znamenito imigracijsko sito, ki je bila tudi nekakšna karantena, uspešno prelilo 12 milijonov bodočih Američanov. Podatka o tem, koliko jih ni imelo te sreče, ni. Prvi stik milijonov Evropejcev z ameriškimi imigracijskimi oblastmi je bil pogosto anekdotičen, saj so se zaradi jezikovnih nesporazumov spreminjala imena in priimki. Mario Puzo v svojem Botru denimo zapiše, da se je mali Vito iz vasice Corleone ob prihodu na Ellis Island zaradi uradniške pomote spremenil v Vita Corleoneja. Kdo ve, koliko podobnih, a resničnih zgodb je nastalo v tistih prostorih. Evropejci, ki so v obodbju 1892-1954 poskušali srečo na tej današnji newyorški turistični znamenitosti, so s seboj prinašali predvsem neskočno upanje, optimizem, ideje, željo po delu, nekaj denarja in - osebne dokumente. Brez teh so vrata obljubljene dežele ostala zaprta. O poskusih množičnih nezakonitih vstopov v Združene države se pred stoletjem ni veliko govorilo ali pisalo; težave na južni meji z Mehiko so se zares pojavile šele desetletja kasneje, tudi po zaslugi organiziranih kriminalnih kartelov, ki so poleg drog in orožja začeli v ZDA tihotapiti še ljudi.

 

Današnja Evropa od Združenih držav ni uspela prenesti tehnologije nadzorovanih migracij. Resda so posredi tudi povsem objektivne okoliščine - težko si je predstavljati, da bi Maročani ali Afganistanci s čolni prepluli Atlantik  -, vendar so pri migracijah ključne politične, ekonomske in socialne razsežnosti. To, kar se Evropski uniji dogaja masovno, nenadzorovano in zadnje čase že tudi stihijsko, je posledica serije napačnih, pravzaprav katastrofalnih političnih odločitev v zadnjih dveh desetletjih. Odgovornost za to nosijo zlasti nacionalne vlade Velike Britanije, Francije, Italije, Španije in deloma tudi Nemčije. Bržkone je ključna letnica leto 2001, ko so Združene države Amerike zaradi 11. septembra uveljavile načelo kolektivne krivde in namesto Savdske Arabije začele svoj križarski pohod nad nekaj drugih, manj bogatih in pomembnih islamskih držav. Od A do S, od Afganistana do Sirije. V naslednjih letih, pravzaprav skoraj desetletju in pol, so Američani z nesebično pomočjo ključnih članic EU z oblasti spravile tri pomembne regionalne igralce, ki so dotlej skrbeli za "red in mir" na svojih fevdih: Sadama, Gadafija in skoraj tudi Asada. Za današnjo "migrantsko invazijo" na Evropo sta bili ključni prav likvidacija libijskega polkovnika, ki je v nekem intervjuju prostodušno priznal, kakšna je njegova vloga in zakaj naj ga Zahod pusti pri miru, in državljanska vojna v Siriji, ki je bila leta 2015 sprožilec prvega zares masovnega eksodusa proti Evropi (več kot milijon Arabcev se je podal na dolgi pohod proti Nemčiji in Švedski).

 

 

Odstranitev Gadafija se je Evropi izkazala kot bumerang.

 

 

Leta 2015 je svoje k migracijskemu kaosu prispeval še Erdogan Paša, ki si je na ta način zagotovil okoli tri milijarde evrov evropske "pomoči". Ker je v Turčiji še vedno več milijonov ljudi z neformalnim statusom razseljenih oseb, večina od njih - vključno s Kurdi, ki so jih pregnali iz njihovih prebivališč - pa bi z veseljem odšla v Evropo, lahko Erdogan kadar koli izvede reprizo migrantske premiere iz leta 2015, ki se je prav tako začela poleti. Ključno vprašanje, ki mora slediti temu nekoliko daljšemu uvodu, je seveda samo eno: ali se nam lahko ponovi leto 2015, ko je šlo skozi Slovenijo (po t.i. Balkanski migrantski poti) skoraj milijon ljudi?

 

 

***

 

Evropska unija ima to smolo, da je nastala izključno kot projekt nemško-francoske sprave, ki se mu je priključil večji del povojne svobodne Evrope, po padcu železne zavese pa so v imenu zgodovinskega dolga in načela pravičnosti v to ekskluzivno družbo povabili še deseterico držav t.i. Nove Evrope (med njimi tudi Slovenijo). Samo še dvakrat potem so se vrata nekoliko odškrtnila: za Bolgarijo in Romunijo ter nazadnje še za Hrvaško. Potem pa so se spet zapahnila in kot vse kaže, utegne status quo trajati naslednje desetletje.

 

Razen širitve, ki je imela zagotovo tudi svojo ekonomsko logiko (novi trgi, privatizacija ipd.), se bruseljsko uradništvo nikoli ni zares lotilo naslednje velike etape - federalizacije Unije oziroma formiranja Združenih držav Evrope, ki bi od Združenih držav Amerike prenesle vse, kar se je onkraj Atlantika v zadnjih 240 letih izkazalo kot pametno in koristno. Ne le skupne oborožene sile ali policija, pač pa tudi enotna migracijska politika. Slednja z bistveno dilemo: koliko ljudi lahko EU letno "uvozi" brez negativnih učinkov na obstoječo demografsko, socialno, kulturno in na koncu koncev tudi politično stanje. Tega velikega projekta se EU enostavno ni zmogla nikoli zares lotiti predvsem zaradi še vedno izjemno močnega nacionalizma posameznih članic. Po letu 2015, ko je EU skoraj razpadla zaradi "klica" Angele Merkel sirskim vojnim beguncem, da so dobrodošli "pri nas",  se je podrlo še zadnje upanje, da bomo kdaj dobili Evropo, ki bo kaj več od tega, kar imamo zdaj.

 

Po drugi strani pa tudi mnoge članice niso sposobne jasno definirati svoje demografske oziroma migracijske politike. Slovenija ni nobena izjema in že pred nekaj leti sem v Financah ugotavljal, da bi že Statistični urad lahko mirno izračunal naslednje pomembne parametre:

 

1. koliko tujcev lahko Slovenija letno sprejme in jim podeli ustrezen status (kar vključuje tudi delovna dovoljenja);

 

2. kakšen profil zakonitih migrantov potrebujemo (spol, starost, koliko "fizikalcev", koliko kvalificiranih);

 

3. kakšno poreklo je najbolj ustrezno, komu dati prednost (morda uvesti nekakšne kvote: toliko Slovanov, toliko Azijcev, toliko Arabcev in Afričanov);

 

4. kakšne perspektive dati novim priseljencem, pod kakšnimi pogoji lahko ostanejo, pripeljejo s seboj družinske člane ipd.

 

 

Nič od tega nikoli ni slišati iz vladnih krogov. Le večno manipuliranje s podatki, sprenevedanje in bodisi zmanjševanje bodisi potenciranje dejanskih razmer. Levica se obnaša, kot da smo vsi nekakšni migranti in da smo lahko veseli, da nas nihče ne nažene iz države, desnica pa bevska proti fantomskim migrantskim zombijem, ki da nas bodo vse posilili, pobili in na koncu še pojedli.

 

Vsega je preveč, le treznega razmisleka ne.

 

 

***

 

Ker Evropska komisija že pred štirimi leti ni bila sposobna nobenega operativnega dejanja, ko je šlo za nenadzorovan pohod več kot milijona Arabcev iz Turčije prek Balkana proti Severu in Zahodu, si lahko mislimo, kaj bi se zgodilo letos jeseni, če bi se zgodil še en podoben dogodek tako epohalnih razsežnosti. V tolažbo nam je lahko ocena, da je ta trenutek zelo malo verjetnosti, da bi se ponovilo leto 2015 (kar pa se lahko v nekaj tednih ali mesecih spremeni). Tokrat je breme, ki ga glede ilegalnih migracij nosijo države t.i. Zahodnega Balkana, precej težje kot pred štirimi leti, kajti "promet" se ustavlja že na meji s Hrvaško, ki si je zastavila ambiciozne cilje glede vstopa v Schengen in 1011 kilometrov dolgo mejo z Bosno in Hercegovino zdaj dejansko tudi nadzira.

 

Po treh letih relativnega miru je Balkanska migrantska pot letos spet oživela. Za obstoječe članice EU - z izjemo Hrvaške, ki bo očitno "prva frontna črta" - je to podatek, ki sam po sebi ne pove dosti. Razumejo ga kvečjemu v Rimu in na Dunaju, kjer pa so na našo veliko nesrečo ocenili, da je najbolj preventivno zatesniti mejo s tamponskim območjem že zdaj, ne pa takrat, ko bo tam pet ali deset tisoč obupancev. Žal vlada v Ljubljani dolgo ni bila sposobna razmeti podtona italijanske in avstrijske "preventivne kontrole". Raje je mirila domačo javnost s floskulami, da ima "razmere pod nadzorom". Toda pravljica se je razblinila, ko so v gozdovih nedaleč od Ilirske Bistrice odkrili več začasnih "taborišč" ilegalnih migrantov, kar že močno spominja na razmere v zahodni Bosni zadnje mesece. Ali je takšnih oziroma podobnih taborišč po slovenskih gozdovih morda še več?

 

Za slovensko javnost pa je bilo že 123 odkritih Afganistancev in Arabcev dovolj hud šok, da je vlada za vsak primer na "prizadeto območje" napotila kar 35 vojakov ...

 

A če se vrnemo k Balkanski migrantski poti oziroma državam, skozi katere gre, potem je zagotovo najtežje odgovoriti na vprašanje, kako bodo ravnale vlade teh držav, ki vedo, da kljub prošnjam po članstvu v EU še dolgo dolgo ne bodo dobile vabila. V luči migrantskega vprašanja so nesojene kandidatke v hudi skušnjavi. Lahko denimo naredijo tisto, kar je počela pred štiri leti skrajno leva grška vlada v znak maščevanja "bogati protestantski Evropi" zaradi načina reševanja grške finančne krize: enostavno je odprla mejo proti severu in za dlje časa suspendirala svoj formalno-pravni status schengenske države. Cipras, ki je pred kratkim izgubil volitve, je posredno pomagal Erdoganu pri dvigovanju jezu, prek katerega je v Evropsko unijo naplavilo več kot milijon t.i. beguncev.

 

 

***

 

Poleti 2019 je vseh vojn na Bližnjem vzhodu že konec, velika večina, praktično 99 % migrantov, ki poskušajo nezakonito vstopiti v EU, pa je mladih moških. Ta hip je zanje najtežja točka na ponovno vzpostavljeni Balkanski poti bosansko-hrvaška meja. Hrvaška policija je namreč vzpostavila neprimerno strožji nadzor svoje najdaljše meje (z Bosno in Hercegovino meri kar 1011 kilometrov) kot pred štiri leti. Vendar pa so obremenitve zaradi tega postale prehude. Skupina jeznih mejnih policistov je poslala pismo resornemu ministru v Zagreb, v katerem priznavajo tudi marsikaj, kar hrvaška vlada uradno sicer zanika. Gre predvsem za obtožbe glede maltretiranja in pretepanja zajetih ilegalcev. Hrvaški mejni policisti pravijo, da je prijetih ilegalcev enostavno preveč, da bi lahko z njimi postopali v skladu z zakonom: Vsakodnevno jih vračamo v Bosno brez dokumentov, brez procesuiranja, vseeno nam je, za koga gre - moške, ženske, otroke. Za nas ni azila, ne obstaja, zgolj v izjemnih primerih, ko je v ozadju medijski pritisk ... Vzamemo jim denar, razbijemo ali pomečemo stran mobilne telefone, ilegalce pa na silo vračamo v Bosno.

 

 

"Nastanitveni center" Vučjak v zahodni Bosni: razmere so izjemno slabe. (Foto: Radio Sarajevo)

 

 

Medijski šok v Sloveniji ob odkritju več gozdnih taborišč blizu meje s Hrvaško se zdi kot zapoznel odmev nečesa, kar se na širšem območju zahodne Bosne ob meji s Hrvaško (predvsem ob reki Uni) dogaja zadnje mesece. Še posebej je tragično, da se največ migrantov prebija proti obljubljeni deželi skozi področje, ki ga je opustošila vojna v začetku devetdesetih. Kljub temu, da je bil mirovni sporazum v Daytonu sklenjen že daljnega leta 1995, so kraji v zahodni Bosni še danes obubožani, prazni in brez prave perspektive. Ekipa Jutranjega lista je ugotovila, da so se v Slovenijo in Nemčijo izselile cele generacije, zato so tam ostali le še stari ljudje in tisti redki optimisti, ki niso obupali in verjamejo v turizem. Slika turistov iz Savdske Arabije, ki občudujejo lepote neokrnjene narave, je na nek način simbolična in dokazuje srednjeveško dihotomijo modernega islama; na eni strani bogati Arabci in njihove zakrite žene z mosta elegantno fotografirajo zeleneči pejsaž bosanske pokrajine, spodaj, dobesedno pod njihovimi nogami, pa se čez reko proti Zahodu skrivaj plazijo nesrečniki, ki so iste vere, vendar v domačih deželah nezaželeni, odveč ali celo preganjani.

 

Migranti, ki so obtičali v Bosni in Hercegovini pred mejo s Hrvaško, niso vsi tako dobro preskrbljeni z denarjem, da bi lahko plačali tihotapcem. Nekateri iščejo pot do meje kar s pomočjo navigacije na svojih mobilnih telefonih. Verjetno je to razlog, zakaj jim hrvaški policisti obvezno poberejo vse telefone, preden jih naženejo nazaj v Bosno. Ko se nesrečniki znajdejo tam, kjer so že bili, jih je strah samo enega: da bi jih prijela bosanska policija in strpala v begunsko taborišče Vučjak. To leži le šest kilometrov od meje s Hrvaško, razmere v njem pa so po pripovedovanju različnih virov zares katastofalne. Gre za nekdanje smetišče, deponijo, ki so jo spremenili v "nastanitveni center". zakaj jim oblasti ne uredijo namestitve, ki bi bila človeka vredna, je drugo vprašanje, ki običajno sovpada z enigmo, kam je poniknil ves denar, ki ga je federalna vlada v Sarajevu dobila za reševanje begunske problematike od Evropske unije ...

 

 

***

 

Slovenski odgovor na eskalacijo nezakonitega prehajanja državne meje oziroma tiptapljenja ljudi bi bil lahko tudi povsem formalističen. Za to so tudi konkretni razlogi, kajti kazenska zakonodaja (308. člen KZ) je relativno blaga, ko gre za to vrsto kriminalnih združb. Naj se ne bere kot opravičilo, vendar je razlog za to objektivne narave: ko so jo pisali, je bilo število nezakonitih prehodov državne meje neprimerno manjše kot zadnja leta.

 

 

Mar ne bi kazalo podvojiti višino kazni in s tem odvrniti ljudi od želje po tihotapljenju ljudi?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
17
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,719
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,211
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,515
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,179
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,441
06/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,805
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,460
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,209
09/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,912
10/
Zdravko Počivalšek je tisti politik, od katerega je odvisno, ali bomo dobili novo koalicijo, ali pa gremo na predčasne volitve
Uredništvo
Ogledov: 737