Razkrivamo

Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme

Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris Johnson, nekdanji župan Londona in kasnejši zunanji minister, v očeh mnogih klovn ali zgolj skuštrani čudak, se je vrnil na oder in pometel s konkurenco. Nekdanji novinar, dopisnik iz Bruslja in predvsem dolga leta najbolje plačani britanski kolumnist - za en tekst je prejel 5.000 funtov honorarja - je osebnost, kakršne britanska politika že desetletja ni imela v premierskem položaju. In zdi se, da prav takšnega človeka tudi potrebuje.

24.07.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Johnson   Theresa May   Velika Britanija   konservativci   laburisti   EU   brexit   London   The Daily Telegraph   The Spectator

Boris problemov z lastnim mnenjem nima. V eni zadnjih kolumen za Telegraph je komentiral prepoved zakrivanja muslimank na Danskem in zapisal, da ženska v burki ali nikabu spominja na poštni nabiralnik ...

O Borisu Johnsonu so svetovni mediji v teh dneh napisali, povedali in pokazali takorekoč vse. V New Yorku rojeni Britanec je z rojstvom pridobil tudi ameriško državljanstvo, po očetovi strani ima čerkeško-turške prednike, pa tudi nekaj kraljevske krvi (kralj Jurij II.), po materini pa judovske. Njegovo rojstno ime je sicer Alexander Boris de Pfeffel Johnson, obiskoval je Eton College, njegova alma mater pa je univerza Oxford. Pripada tisti generaciji konservativcev, ki bo dvajset let kasneje odločno posegla v angleško politiko. Njegovi sošolci so bili denimo William Hague, David Cameron, Michael Gove in Jeremy Hunt. Po koncu študija (antična literatura in klasična filozofija) je Johnson kariero začel kot novinar in njegova prva služba (pripravnika) je bila pri uglednem dnevniku The Times, kjer pa so ga zaradi izmišljenega citata odpustili in si je moral službo poiskati pri nekoliko manj uglednemu Daily Telegraphu. Očitno mu je sprememba koristila, stil pisanja pa je ugajal konservativnemu bralstvu. Do izraza je prišla njegova literarna žilica in arhaično izrazoslovje. Boris Johnson je bil potem več kot pet let dopisnik Daily Telegrapha iz Bruslja, kar je približno tako, kot če bi lisico postavili za čuvaja v kurniku. Kot poročevalec iz sedeža tedanje EGS si je Johnson lahko dajal duška po mili volji in tako silovito napadal Evropsko komisijo in evrobirokracijo, da je kmalu dobil etiketo najbolj evroskeptičnega novinarja v Bruslju, med njegovimi najbolj navdušenimi bralci pa so bili premierka Margaret Thatcher in večina njenega kabineta.

 

 

Nastopil tudi v tv seriji

 

Po vrnitvi iz Bruslja (1994), potem ko je urednik Daily Telegrapha zavrnil Johnsonovo zamisel, da bi postal vojni poročevalec, je postal pomočnik urednika in glavni komentator tega časnika, s čemer je v razmeroma kratkem času pridobil izjemen medijski in politični vpliv. Za nagrado so ga angažirali še kot kolumnista časnika The Spectator, ki je lastniško povezan z Daily Telegraphom, ter avtomobilističnega novinarja lifestye revije GQ. Postajal je medijska zvezda, sploh po tem, ko je nastopil v neki televizijski seriji, kjer je igral štorastega in komičnega možakarja iz aristokratskih krogov. Ker je ves ta čas hkrati tudi vztrajno poskušal kandidirati za poslanca pri konservativni stranki, mu je Lord Black, lastnik Daily Telegrapha in Spectatorja - verjetno po dogovoru z vrhom stranke - ponudili položaj glavnega urednika Spectatorja, če se odreče poslanskim ambicijam. Johnson je ponudbo sprejel. A zdržal je le dve leti - kar se izogibanja politike tiče.

 

Leta 2001 je uspel s kandidaturo in konservativcem prinesel zmago v svojem okraju. Postal je poslanec spodnjega doma britanskega parlamenta, v katerem se je izkazal kot glasen in retorično spreten govorec, precej aktiven pa je bil tudi v svojem volilnem okraju, s čemer se je prikupil ljudem. Ves čas je ostajal urednik Spectatorja, kar je bilo precej neobičajno in zato so mu mešanje politike in novinarstva tudi očitali. Johnsonov odgovor je bil, da je tudi Churchill počel več stvari hkrati in da to nikakor ni vplivalo na kvaliteto njegovega političnega delovanja.

 

Kot poslanec konservativcev se je Johnson sicer večinoma držal partijske linije, čeprav je večkrat glasoval tudi drugače in tako pokazal bolj liberalne, celo socialne tendence. Kasneje, ko je kandidiral za župana Londona, mu je prav to pomagalo do zmage. V neki interni anketi iz leta 2003 je bil Boris Johnson celo najbolj priljubljen politik konservativne stranke, ki je bila ravno v tistem obdobju ne le v globoki opoziciji, ampak tudi v hudi krizi vodenja. Johnson je dobil položaj podpredsednika stranke, kaj več pa mu zaradi negodovanja trdne struje niso dali.

 

 

5.000 evrov za kolumno

 

Leta 2005 je Johnson zlahka dobil še en mandat v svojem volilnem okraju, ni pa bila uspešna njegova stranka, ki je ponovno izgubila volitve. Njen novi predsednik David Cameron ga je vzel v vlado v senci in mu namenil resor za visoko šolstvo. Tega leta je izgubil položaj glavnega urednika časnika The Spectator, vendar so mu lastniki zagotovili denarno kompenzacijo, tako da je za vsako tedensko kolumno, ki jo je napisal, prejel kar 5.000 funtov honorarja, kar ga uvršča v enega najbolje plačanih kolumnistov vseh časov.

 

 

Skuštrani lasje so zaščitni znak Borisa Johnsona. Nekatere zato spominja na Donalda Trumpa.

 

 

Leta 2008 je s podporo Davida Camerona, ki je medtem konsolidiral konservativno stranko, kandidiral za župana Londona proti tedanjemu laburističnemu županu Kenu Livingstonu. Ta je Johnsona od vsega začetka podcenjeval, ga imel za neresnega kandidata, klovna itd. Toda Johnson je prepričljivo zmagal. Po štirih letih mu je uspelo doseči ponovno izvolitev. Anekdot iz osmih let njegovega župovanja je dovolj za nekaj knjig. Morda je zanimivo omeniti, da ga je bilo po izvolitvi za župana najbolj strah, kako bo lahko preživel s skromno župansko plačo, ki znaša 140.000 funtov na leto. Problem je rešil s pomočjo starih prijateljev iz medijev: dogovoril se je, da bo še naprej pisal kolumne, tokrat za Daily Telegraph, kar mu bo prineslo dodatnih 250.000 funtov letno ...

 

 

Londonski Janković?

 

Kot župan je bil pogosto obtožen klientelizma, morda bi njegov način delovanja lahko primerjali z Jankovićevim v Ljubljani. Ker je bil osem let na čelu britanske prostolnice, je imel dovolj časa, da je dobro premislil svoje naslednje korake. Že leto pred iztekom drugega mandata (2015) se je vrnil kot poslanec v spodnji dom in okrepil svoj vpliv v stranki, kjer je po referendumu o brexitu prišlo do hudega pretresa, kajti vodstvo stranke s primerjem Cameronom na čelu je vseeno zagovarjalo, da Britanija ostane v Evropski uniji. Johnson, jasno, je bil proti. Referendumski rezultat je bil tesen, vendar so prevladali zagovorniki odhoda. Cameron je odstopil, nasledila ga je Theresa May, čeprav ni bila prva izbira ona, pač pa - Boris Johnson. Ki pa se je tej "časti" taktično premišljeno odpovedal. Biti premier v takšnem obdobju je funkcija, podobna tisti, ki jo ima stečajni upravitelj.

 

Namesto tega je Johnson "dobrovoljno" sprejel ponujeno mesto zunanjega ministra v vladi Therese May in naslednji dve leti skrbel za manjše ali večje škandale po svetu in doma. Že njegovo imenovanje je sprožalo vzdihe in negodovanje, nekateri so vse skupaj vzeli kot "slabo šalo". Vodstvo konservativcev ga ni po naključju postavilo na položaj zunanjega ministra, saj so upali, da ga bo pogosta odsotnost politično oslabila, hkrati pa ga bodo (neuspela) pogajanja o brexitu stala tudi precej priljubljenosti. Na nek način so se do njega obnašali podobno kot do Winstona Churchilla v tridesetih letih 20. stoletja; nihče si ga ni upal nagnati, saj bi lahko "prebegnil" na drugo stran, hkrati pa so naredili vse, da bi ga v stranki čim bolj izolirali in politično onemogočili.

 

Vmes je podpisal novo pogodbo za pisanje kolumen s Telegraph Media Group.

 

In tako kot se je v času krize vrnil Churchill, se je čez noč v stranki iz eksila do vrha povzpel tudi Boris Johnson. Junija je dejal, da se bo potegoval za mesto naslednika Therese May in ob tem povedal: "Po treh letih in dveh zamujenih rokih moramo 31. oktobra zapustiti EU. Doseči moramo boljše rezultate od sedanjega sporazuma o odstopu, ki ga je Parlament trikrat zavrnil - in naj pojasnim, da ne želim doseči izida brez dogovora. Mislim, da ne bomo končali na tak način. Odgovorno je edinole, če se odločno in resno pripravimo na izhod brez pogodbe."

 

V torek, 23. julija, je brez težav prevzel predsedstvo stranke (edini protikandidat Jeremy Hunt - to je tisti, ki je med obiskom Ljubljane o Sloveniji govoril kot bivši sovjetski vazalni državi - bi bil neprimerno slabša izbira), včeraj, 24. julija, pa je na Downing Streetu 10 že prevzel ključe vladnega kabineta.

 

 

***

 

Boris Johnson je človek, ki si ga nikoli ne bi predstavljali na položaju premierja Velike Britanije. Tudi Winstona Churchilla si niso. Na nek način je Johnson prvi premier po legendarnem Winstonu, ki premore toliko karizme, da lahko Britanijo ponovno dvigne iz otopelosti in politične zmešanjave v obdobju iskanja poti iz EU. Njegov veliki politični povratek je tudi dober signal za vse tiste zmerno konservativne in liberalne politike, ki so zadnja leta v strahu pred izgubo podpore začeli tuliti v isti rog s skrajno levico ali nacionalističn desnico, predvsem pa si niso drznili imeti lastnega mnenja. Boris teh problemov nima. V eni zadnjih kolumen za Telegraph je komentiral prepoved zakrivanja muslimank na Danskem; ni sicer podprl tako restriktivnih ukrepov (stališča do LGTB, islama in narkomanije je iz razumljivih razlogo omilil že kot londonski župan), je pa zapisal, da ženska v burki ali nikabu spominja na poštni nabiralnik ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.207
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.426
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.803
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.462
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.163
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.367
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.109
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.206
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 349