Razkrivamo

Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme

Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris Johnson, nekdanji župan Londona in kasnejši zunanji minister, v očeh mnogih klovn ali zgolj skuštrani čudak, se je vrnil na oder in pometel s konkurenco. Nekdanji novinar, dopisnik iz Bruslja in predvsem dolga leta najbolje plačani britanski kolumnist - za en tekst je prejel 5.000 funtov honorarja - je osebnost, kakršne britanska politika že desetletja ni imela v premierskem položaju. In zdi se, da prav takšnega človeka tudi potrebuje.

24.07.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Johnson   Theresa May   Velika Britanija   konservativci   laburisti   EU   brexit   London   The Daily Telegraph   The Spectator

Boris problemov z lastnim mnenjem nima. V eni zadnjih kolumen za Telegraph je komentiral prepoved zakrivanja muslimank na Danskem in zapisal, da ženska v burki ali nikabu spominja na poštni nabiralnik ...

O Borisu Johnsonu so svetovni mediji v teh dneh napisali, povedali in pokazali takorekoč vse. V New Yorku rojeni Britanec je z rojstvom pridobil tudi ameriško državljanstvo, po očetovi strani ima čerkeško-turške prednike, pa tudi nekaj kraljevske krvi (kralj Jurij II.), po materini pa judovske. Njegovo rojstno ime je sicer Alexander Boris de Pfeffel Johnson, obiskoval je Eton College, njegova alma mater pa je univerza Oxford. Pripada tisti generaciji konservativcev, ki bo dvajset let kasneje odločno posegla v angleško politiko. Njegovi sošolci so bili denimo William Hague, David Cameron, Michael Gove in Jeremy Hunt. Po koncu študija (antična literatura in klasična filozofija) je Johnson kariero začel kot novinar in njegova prva služba (pripravnika) je bila pri uglednem dnevniku The Times, kjer pa so ga zaradi izmišljenega citata odpustili in si je moral službo poiskati pri nekoliko manj uglednemu Daily Telegraphu. Očitno mu je sprememba koristila, stil pisanja pa je ugajal konservativnemu bralstvu. Do izraza je prišla njegova literarna žilica in arhaično izrazoslovje. Boris Johnson je bil potem več kot pet let dopisnik Daily Telegrapha iz Bruslja, kar je približno tako, kot če bi lisico postavili za čuvaja v kurniku. Kot poročevalec iz sedeža tedanje EGS si je Johnson lahko dajal duška po mili volji in tako silovito napadal Evropsko komisijo in evrobirokracijo, da je kmalu dobil etiketo najbolj evroskeptičnega novinarja v Bruslju, med njegovimi najbolj navdušenimi bralci pa so bili premierka Margaret Thatcher in večina njenega kabineta.

 

 

Nastopil tudi v tv seriji

 

Po vrnitvi iz Bruslja (1994), potem ko je urednik Daily Telegrapha zavrnil Johnsonovo zamisel, da bi postal vojni poročevalec, je postal pomočnik urednika in glavni komentator tega časnika, s čemer je v razmeroma kratkem času pridobil izjemen medijski in politični vpliv. Za nagrado so ga angažirali še kot kolumnista časnika The Spectator, ki je lastniško povezan z Daily Telegraphom, ter avtomobilističnega novinarja lifestye revije GQ. Postajal je medijska zvezda, sploh po tem, ko je nastopil v neki televizijski seriji, kjer je igral štorastega in komičnega možakarja iz aristokratskih krogov. Ker je ves ta čas hkrati tudi vztrajno poskušal kandidirati za poslanca pri konservativni stranki, mu je Lord Black, lastnik Daily Telegrapha in Spectatorja - verjetno po dogovoru z vrhom stranke - ponudili položaj glavnega urednika Spectatorja, če se odreče poslanskim ambicijam. Johnson je ponudbo sprejel. A zdržal je le dve leti - kar se izogibanja politike tiče.

 

Leta 2001 je uspel s kandidaturo in konservativcem prinesel zmago v svojem okraju. Postal je poslanec spodnjega doma britanskega parlamenta, v katerem se je izkazal kot glasen in retorično spreten govorec, precej aktiven pa je bil tudi v svojem volilnem okraju, s čemer se je prikupil ljudem. Ves čas je ostajal urednik Spectatorja, kar je bilo precej neobičajno in zato so mu mešanje politike in novinarstva tudi očitali. Johnsonov odgovor je bil, da je tudi Churchill počel več stvari hkrati in da to nikakor ni vplivalo na kvaliteto njegovega političnega delovanja.

 

Kot poslanec konservativcev se je Johnson sicer večinoma držal partijske linije, čeprav je večkrat glasoval tudi drugače in tako pokazal bolj liberalne, celo socialne tendence. Kasneje, ko je kandidiral za župana Londona, mu je prav to pomagalo do zmage. V neki interni anketi iz leta 2003 je bil Boris Johnson celo najbolj priljubljen politik konservativne stranke, ki je bila ravno v tistem obdobju ne le v globoki opoziciji, ampak tudi v hudi krizi vodenja. Johnson je dobil položaj podpredsednika stranke, kaj več pa mu zaradi negodovanja trdne struje niso dali.

 

 

5.000 evrov za kolumno

 

Leta 2005 je Johnson zlahka dobil še en mandat v svojem volilnem okraju, ni pa bila uspešna njegova stranka, ki je ponovno izgubila volitve. Njen novi predsednik David Cameron ga je vzel v vlado v senci in mu namenil resor za visoko šolstvo. Tega leta je izgubil položaj glavnega urednika časnika The Spectator, vendar so mu lastniki zagotovili denarno kompenzacijo, tako da je za vsako tedensko kolumno, ki jo je napisal, prejel kar 5.000 funtov honorarja, kar ga uvršča v enega najbolje plačanih kolumnistov vseh časov.

 

 

Skuštrani lasje so zaščitni znak Borisa Johnsona. Nekatere zato spominja na Donalda Trumpa.

 

 

Leta 2008 je s podporo Davida Camerona, ki je medtem konsolidiral konservativno stranko, kandidiral za župana Londona proti tedanjemu laburističnemu županu Kenu Livingstonu. Ta je Johnsona od vsega začetka podcenjeval, ga imel za neresnega kandidata, klovna itd. Toda Johnson je prepričljivo zmagal. Po štirih letih mu je uspelo doseči ponovno izvolitev. Anekdot iz osmih let njegovega župovanja je dovolj za nekaj knjig. Morda je zanimivo omeniti, da ga je bilo po izvolitvi za župana najbolj strah, kako bo lahko preživel s skromno župansko plačo, ki znaša 140.000 funtov na leto. Problem je rešil s pomočjo starih prijateljev iz medijev: dogovoril se je, da bo še naprej pisal kolumne, tokrat za Daily Telegraph, kar mu bo prineslo dodatnih 250.000 funtov letno ...

 

 

Londonski Janković?

 

Kot župan je bil pogosto obtožen klientelizma, morda bi njegov način delovanja lahko primerjali z Jankovićevim v Ljubljani. Ker je bil osem let na čelu britanske prostolnice, je imel dovolj časa, da je dobro premislil svoje naslednje korake. Že leto pred iztekom drugega mandata (2015) se je vrnil kot poslanec v spodnji dom in okrepil svoj vpliv v stranki, kjer je po referendumu o brexitu prišlo do hudega pretresa, kajti vodstvo stranke s primerjem Cameronom na čelu je vseeno zagovarjalo, da Britanija ostane v Evropski uniji. Johnson, jasno, je bil proti. Referendumski rezultat je bil tesen, vendar so prevladali zagovorniki odhoda. Cameron je odstopil, nasledila ga je Theresa May, čeprav ni bila prva izbira ona, pač pa - Boris Johnson. Ki pa se je tej "časti" taktično premišljeno odpovedal. Biti premier v takšnem obdobju je funkcija, podobna tisti, ki jo ima stečajni upravitelj.

 

Namesto tega je Johnson "dobrovoljno" sprejel ponujeno mesto zunanjega ministra v vladi Therese May in naslednji dve leti skrbel za manjše ali večje škandale po svetu in doma. Že njegovo imenovanje je sprožalo vzdihe in negodovanje, nekateri so vse skupaj vzeli kot "slabo šalo". Vodstvo konservativcev ga ni po naključju postavilo na položaj zunanjega ministra, saj so upali, da ga bo pogosta odsotnost politično oslabila, hkrati pa ga bodo (neuspela) pogajanja o brexitu stala tudi precej priljubljenosti. Na nek način so se do njega obnašali podobno kot do Winstona Churchilla v tridesetih letih 20. stoletja; nihče si ga ni upal nagnati, saj bi lahko "prebegnil" na drugo stran, hkrati pa so naredili vse, da bi ga v stranki čim bolj izolirali in politično onemogočili.

 

Vmes je podpisal novo pogodbo za pisanje kolumen s Telegraph Media Group.

 

In tako kot se je v času krize vrnil Churchill, se je čez noč v stranki iz eksila do vrha povzpel tudi Boris Johnson. Junija je dejal, da se bo potegoval za mesto naslednika Therese May in ob tem povedal: "Po treh letih in dveh zamujenih rokih moramo 31. oktobra zapustiti EU. Doseči moramo boljše rezultate od sedanjega sporazuma o odstopu, ki ga je Parlament trikrat zavrnil - in naj pojasnim, da ne želim doseči izida brez dogovora. Mislim, da ne bomo končali na tak način. Odgovorno je edinole, če se odločno in resno pripravimo na izhod brez pogodbe."

 

V torek, 23. julija, je brez težav prevzel predsedstvo stranke (edini protikandidat Jeremy Hunt - to je tisti, ki je med obiskom Ljubljane o Sloveniji govoril kot bivši sovjetski vazalni državi - bi bil neprimerno slabša izbira), včeraj, 24. julija, pa je na Downing Streetu 10 že prevzel ključe vladnega kabineta.

 

 

***

 

Boris Johnson je človek, ki si ga nikoli ne bi predstavljali na položaju premierja Velike Britanije. Tudi Winstona Churchilla si niso. Na nek način je Johnson prvi premier po legendarnem Winstonu, ki premore toliko karizme, da lahko Britanijo ponovno dvigne iz otopelosti in politične zmešanjave v obdobju iskanja poti iz EU. Njegov veliki politični povratek je tudi dober signal za vse tiste zmerno konservativne in liberalne politike, ki so zadnja leta v strahu pred izgubo podpore začeli tuliti v isti rog s skrajno levico ali nacionalističn desnico, predvsem pa si niso drznili imeti lastnega mnenja. Boris teh problemov nima. V eni zadnjih kolumen za Telegraph je komentiral prepoved zakrivanja muslimank na Danskem; ni sicer podprl tako restriktivnih ukrepov (stališča do LGTB, islama in narkomanije je iz razumljivih razlogo omilil že kot londonski župan), je pa zapisal, da ženska v burki ali nikabu spominja na poštni nabiralnik ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
Pakistan sides with China to escalate Azerbaijan-Armenia conflict
1
20.09.2022 20:00
The last few years have witnessed China actively promoting its Belt and Road Initiative (BRI) by wooing countries which can ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
9
15.09.2022 19:00
Prihaja nova epizoda sage o volitvah slovenskega sodnika za Sodišče Evropske unije v Luksemburgu, kjer državo že celih 18 let ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
2
14.09.2022 19:00
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na vseh mednarodnih srečanjih izpostavljata podporo Slovenije ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
China's invasion on Taiwan may soon become the question of time and opportunity
6
12.09.2022 22:00
China is behaving like a cornered cat after the stormy visit of US House Speaker Nancy Pelosi to Taiwan and that does not augur ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Balažic: Janković zastruplja prebivalce Moravške doline in jih spreminja v talce svoje sprevržene politike!
8
06.09.2022 19:00
Milan Balažic, nekdanji politik in diplomat, čigar partnerkaNina Krajniknamerava jeseni kandidirati na predsedniških volitvah, ... Več.
Piše: Uredništvo
Je skoraj izravnan proračun za letos 2022 res presenečenje, ali pa rezultat nerealnega načrtovanja 2,5 milijardnega primanjkljaja?
4
05.09.2022 22:00
Po dveh letih več kot trimilijardnega letnega proračunskega primanjkljaja so letošnja proračunska gibanja kar nekakšno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi suše so hidroelektrarne proizvedle toliko manj elektrike, da je Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene elektrike
9
01.09.2022 19:00
Energenti so tema, ki ji zadnje čase namenjamo največ pozornosti. Na eni strani skrb glede zanesljivosti oskrbe, predvsem plina, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinovo milijardno zavezništvo z Indijo v orožju in tehnologijah
11
31.08.2022 21:00
Dva meseca pred začetkom tako imenovane posebne operacije v Ukrajini je Vladimir Putin z Indijo sklenil strateško, tržno in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kapitulacija Marte Kos in zadrega svobodnjakov ali kdor drugem očita streljanje kozlov, je lahko hitro žrtev lastnega napuha
18
30.08.2022 21:30
Po bolj ali manj pričakovani kapitulaciji Marte Kos je jasno, da se boj za predsedniško mesto bije med Natašo Pirc Musar in ... Več.
Piše: Uredništvo
Velemesto privilegijev: Ruski kolonialni imperij se začne in konča v Moskvi
20
26.08.2022 20:00
Ruska prestonica je v več pogledih velika anomalija, vojna v Ukrajini je to razkrila pred celim svetom. Apetiti ogromne Moskve, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China is utilizing bots on social media to influence opinions about Xinjiang
5
25.08.2022 20:00
The use of strategic data sources, such as public opinion mining of social media platforms headquartered in the United States, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."
12
21.08.2022 21:27
Politični voditelji seredno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri ... Več.
Piše: T-Fai Yeung
Zima brez plina: Politika Evropske unije nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka
21
19.08.2022 22:50
V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
8
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.772
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.252
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.395
04/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.078
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.244
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 887
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.994
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 923
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 536
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.140