Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati

Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes smo prišli do konca, objavljamo zadnji, šesti del. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, sicer ves čas potuje; iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je založba Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

25.07.2019 22:02
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   Edvard Kocbek   Andrej Inkret   Ruda Jurčec   emigracija   Lambert Erlich

Zanima me dvoje: skoraj ni mogoče dvomiti o tem, da je bil Kocbek med vsemi udeleženci partizanskega boja "intelektualec z najčistejšo in resničnim vrednotam najzvestejšo mislijo", kakor je napisal Udovič. Kako je mogoče, da v nekem trenutku otopi do take mere?

 

Tudi sam ne razumem. Mnogi njegovi prijatelji so spregledali ozadje dogajanja, spoznali, da je za fasado osvobodilnega boja revolucija, in se umaknili. Vendar to ni samo vprašanje intelekta, temveč tudi volje. Danes, ko post factum marsikaj bolje vemo in vidimo, da so spregledali tisti iz liberalnih, "naprednih" krogov, mnogi med njimi agnostiki, je Kocbek uganka. Angela Vode se ni toliko čudila pesnikovi naivnosti, ampak predvsem temu, kako da je s tako lahkoto priznal, da namen posvečuje sredstva. Mislim, da gre za poseben primer prevelike vere vase, da ne rečem izbranosti [1]. Še posebej, ker je iz njegovih dnevnikov videti, da je kasneje le imel jasen pogled na zlo komunizma in na negativne lastnosti njegovih voditeljev in ga je strastno odklanjal. Kot da se ne bi zmogel znebiti občutka, da jih bo s svojo duhovno močjo premagal.

 

Povsem brez "vere vase" ni mogoče živeti, celo brez želje po ortodoksiji v smislu upravičene želje po slavi, ne. Povsem običajno je želeti si slavo ali vsaj priznanje, ni pa varno živeti s preveč vere vase. Vedeti – in to je bilo Kocbeku naravnost rečeno – da bi brez njega partija nikoli ne pridobila Ljubljane in torej osrčja Slovenije, da brez njega in njegove skupine krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati, se zavedati strahotnih pobojev po končani revoluciji – pa se vendar nikoli javno in definitivno ne od-ločiti ... nerazumljivo. Še posebej zato, ker ni mogoče prezreti, da je v želji po duhovni poglobitvi krščanstva marsikoga iz kroga izvirnega mladinskega gibanja, iz nemškega Jugendbewegung, ki je bilo pozitivno, pot vodila le na jasna pota. Pomislimo samo na Josefa Pieperja in zlasti Romana Guardinija. Vera kot čustvo in kot osebno doživetje, prvi Kocbekov postulat za dosego resničnega krščanstva, je lahko – kakor so nekateri nemški misleci iz mladinskega gibanja kmalu spoznali – dopolnilo, ne nadomestilo za vero, ki naj bi bila sprejetje objektivnih resnic in vrednot. In so prav tako znali poiskati pot med spontanostjo in celo zgolj zunanjo avtoriteto. Pa tudi sicer so vedno iskali svojo pot, in kolikor vem, je samo pri nas prišlo do tako izrazitega sodelovanja z marksizmom.

 

 

Sicer pa, Kocbek je – pesnik. Ali so vsi naši katoliški izobraženci, celo teologi v tisti dobi imeli jasne pojme glede možnosti simbioze krščanstva in marksizma ali pa marsikaj kdaj napisali pod pritiskom? Da ne govorim o "rdečem škofu" [6], ki je nas v begunstvu zaničevalno označil kot "brodolomce" ...

 

Preučevalci komunizma kot tudi avtorji Črne knjige komunizma pravijo, da ni rešitve: človeštvo ne more živeti brez utopije, zato se bo po fiasku komunizma pojavila nova. Kakor da se že ni! Ko človek danes razmišlja o tistih dneh – iskati oporo personalizmu v sodelovanju z najhujšim kolektivizmom je nelogično. Pričakovati, da bo zmaga komunizma razbila meščansko družbo in s tem avtomatično tudi "meščansko krščanstvo", je kratkovidnost. Hoteti preko zmote ali kar preko zločinov doseči razčiščenje, pristnejšo religioznost – ali kot bi dejal Majcen: "Z zločinom hoteti zboljšati nravi je himera!" – je pa nekaj mnogo hujšega. Hrepenenje po prometejstvu se zdi pri mladem človeku normalno, a zavedati se, da v neki fazi ne gre več samo zate, ko misliš, da je usoda naroda odvisna od uspeha ali propada tvoje aktivnosti, in se ne strezniti ... Tragika. Kaj pomeni ocena, da je bil Kocbek nekdo, ki ga je bolj kot kogarkoli v časih partizanstva "odlikovala zvestoba samemu sebi", ko najdeš njegove zapise iz partizanskih dni o strahotnem dvomu o samem sebi [3]. Mislim, da do njega lahko čutimo usmiljenje, hkrati pa ga ob vsej današnji že nevarni slovenski apatiji in nezavednosti o nujni angažiranosti ne smemo nekritično jemati kot zgled.

 

 

Ste imeli kdaj – morda še pred vojno – kakšen stik z njim?

 

Ne in tudi pozneje ne, sem pa nekoč, bilo je leta 1965 – ker sem izvedel, da prebira Meddobje – v nekem članku napisal, da se ne bi upal podpisati njegove trditve o tem, da so bili krvavi dogodki naše revolucije duhovne vaje slovenskega naroda, ki naj bi prinesle ozaveščanje ljudi in očiščenje, kajti kakor je res, da je Bog v zgodovini človeštva za svoje cilje uporabil tudi zločine, ne verjamem, da bi kdaj uporabil tiho ali celo glasno upravičevanje zločinov. Mislil sem na Kocbekovo upravičevanje likvidacije Lamberta Ehrlicha. Kakor je Kocbek kdaj kolebal med nasprotujočima se stališčema, je drugič ob svoji presoji ostajal nepremakljiv. Maja 1942 je kurir prinesel njegovi skupini sporočilo o Ehrlichovi likvidaciji. Kocbek zapiše, "da je po sklepu ljubljanskega vodstva padel (!) dr. Ehrlich". Človek, ki ga je Kocbek dobro poznal, torej lahko tudi spoznal njegovo osebnost. "Ta izvršitev sankcij proti Ehrlichu, pobudniku partizanstva," dodaja Kocbek, "je ob medli petrolejki razgibala našo barako." Novica je torej »razgibala barako«. Dnevni zapis prebereš do konca, se zamisliš: zdaj pride noč, urice razmišljanja ... Se mu bo porodil kakšen pomislek, rahel dvom? In začneš brati zapis naslednjega dne. Ne samo, da ni nobenega pomisleka, sledi jasno, hladno opravičilo umora: Revolucionarna justica ima pravico vzeti življenje komurkoli.

 

V Kocbekovih Zbranih delih sem med opombami Andreja Inkreta našel podatek, da je dopisnik beograjske Politike Milanović Kocbeku povedal, da ga je Javornik v Trstu vprašal, ali misli, da bi Kocbek imel kaj proti, če buenosaireško Meddobje objavi njegove pesmi. Ta pa da je odgovoril, da dovoljenja ne more dati, saj je Meddobje emigrantska revija. Vsekakor ga je objava pesmi, kakor je sam napisal, "vrgla pokonci", potem pa se je pomiril, kajti, "vseeno je, kaj storim, ujetnik sem dveh sil, ki po svoje žonglirata z menoj". Urednik Zbranih del je pripisal, da se je njegovo razpoloženje spremenilo, ko je dobil Meddobje v roke, bil je vesel, ko je pesmi prvič videl natisnjene. Tudi Vodebov uvod ga je presenetil, "v njem se izraža ljubezen do mojega dela na način, ki ga še nisem doživel". Omenil je tudi v isti številki objavljeno Jurččevo Potovanje skozi čas, v katerem Jurčec Kocbeka imenuje prijatelja. Kljub kritičnemu razmišljanju o svoji poziciji, ko je "v nesmiselni in tragični usodi zgodovine v najodločnejši uri svojega življenja svojo človečnost moral utelesiti sredi komunističnih ljudi, v bližini največje nečlovečnosti", ter poziciji kroga okoli Meddobja, ki se je – "bloden in tragičen domislek zgodovine" – moral povezati z Italijani in Nemci, ko so reševali, kar jim je najbolj dragoceno. "Zdaj se oboji izvijamo iz objema zla", sebe je videl kot "vseskozi zvestega samemu sebi", medtem ko se "oni okoli Meddobja vežejo na pozicije, ki so nas družile, preden so zašli v klerikalno kruhoborstvo in preko pozicij padli v povratno zmedo interesov". Na tem mestu je dodal: "Vseeno: drago mi je, da zveni vsa številka tako najširše plemenito in slovensko čisto in človeško odkupljivo ter zvesto. Ves večer se ne vem kam dati od razpoložljivosti. (…) Najbolj pa sem se vzradostil ob Simčičevih Zapiskih neznanega pisatelja. Prijelo me je tako burno navdušenje, da bi ga objel ..."

 

Že pred leti so me opozorili na ta pasus. Prijetno je brati tak čustven izliv, toda kaj ko že hip zatem udari vate pomislek: in če bi jaz, pisec teh Zapiskov, bil pomemben ideolog nasprotne skupine, kako bi pesnik reagiral? Kakšno stališče bi zavzel, ko ima po njegovem skupina, "ki se čuti odgovorno za kolektivno usodo", pravico biti neusmiljena in sme vzeti življenje posamezniku in odkloniti ozire na osebne kvalitete in namene.

 

(konec feljtona)

 

_____________________

[1] "Kot blaženi izbranec zgodovine sem začutil, da je moja usoda povezana z usodo celega naroda in sem zavestno sprejel nase usodo večjih in višjih stvari, s svojim osebnim rizikom nujno prevzel nase riziko našega humanizma in celo slovenskega krščanstva." Sicer pa je tudi v Osvobodilnih spisih (1991) najti misel: "Moj poraz ali zmaga imata lahko posledice, ki presegajo mojo osebno usodo."

 

[2] Vzdevek mariborskega škofa in teologa Vekoslava Grmiča (1923-2005), ki so ga mnogi imeli za predstavnike katoliške levice.

 

[3] "Kako je to strašno. Jaz Edvard Kocbek sem čisto nekaj drugega."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
11
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
5
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,794
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,387
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,372
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,729
05/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,771
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,684
07/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,549
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,304
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 979
10/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,783