Letos jeseni obeležujemo 15 let obstoja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), samostojnega in neodvisnega državnega organa, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji ter na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v zakonih. Kaj je bistvo neodvisnosti državnega organa – KPK v našem primeru? Nedvomno najprej njegova finančna neodvisnost, ki se odraža v zagotavljanju finančnih virov za njegovo nemoteno delovanje in neovirano izpolnjevanje zakonskih pristojnosti. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) določa, da se sredstva za delo KPK zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije na predlog KPK in da o porabi proračunskih sredstev samostojno odloča KPK.

To je zakonski okvir, stvarnost pa je povsem drugačna.

O proračunu KPK se pogovarjamo s predstavniki Ministrstva za finance, in nikakor ne morda z Državnim zborom Republike Slovenije, ki je edini pristojen za potrjevanje in sprejem državnega proračuna. Naši predlogi se po tekočem traku zavračajo kot "neutemeljeni", ker da nimajo zakonite podlage in podobno. Tudi nedavni razgovor na Ministrstvu za finance ob razpravi o finančnih posledicah novele ZIntPK je potekal tako. Naš predlog je bil v celoti zavrnjen ne glede na obsežne nove naloge, ki nam jih nalaga predlog novele. Ponudili so nam procent povišanja mase za plače, ki pa je itak posledica dogovora med vlado in sindikati. Rečeno pa nam je bilo, da finančnih posledic novele ZIntPK še ni, ker da še ni sprejeta in da lahko s povišanjem soglašajo le ob sprejeti noveli zakona. To seveda nikakor ne drži, saj sta se dvema drugima neodvisnima državnima organoma povečala proračuna s 500.000 evrov na 1,1 milijona evrov oziroma s 1,97 milijona evrov na 2,2 milijona evrov, pa ni bilo nobene spremembe zakonodaje na njunih področjih. Kdo in na podlagi katerega predpisa je o tem odločil? In ker je nekdo dovolj močan v tej državi tako odločil, gre nedvomno za sistemsko korupcijo.

Nenazadnje tudi plače funkcionarjev KPK, torej predsednika in obeh namestnikov, kažejo na stopnjo neodvisnosti. Funkcionarji KPK so najslabše plačani funkcionarji neodvisnih državnih organov v Sloveniji.

Zakaj že?

V takšnih okoliščinah prav gotovo ne moremo govoriti o neodvisnosti KPK. Ob tem tudi odločno podpiram pobudo predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije, ki predlaga, da država problem nizkih plač funkcionarjev sistemsko uredi. Senat KPK je Letno poročilo in Oceno stanja za leto 2018 predal predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije Dejanu Židanu 30. maja 2019 in predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju 11. junija 2019.

Mandat sedanjega senata KPK teče že peto leto in se bo iztekel prihodnje leto ob koncu marca. V tem obdobju smo prejeli (do konca leta 2018) skupaj 4.976 prijav in rešili 6.144 zadev. To nedvomno dokazuje, da štirideset sodelavcev KPK zelo zavzeto in kvalitetno dela. Ocene, da padanje števila prijav kaže na zmanjšanje ugleda KPK, ne sprejemam. KPK je državni organ, ki mora delati zakonito - in to tudi počne. Razlog za zmanjšanje števila prijav vidim v dejstvu, da se ugotovitve in odločitve KPK ne upoštevajo in ne uveljavijo. Da ne bo pomote, nisem za represivne pristojnosti KPK, se pa zelo zavzemam za ozaveščanje slovenske družbe, ki naj čim prej in čim bolj spozna, da mora odločno nasprotovati koruptivnim in vsem neetičnim ravnanjem. In predvsem da takšna ravnanja zahtevajo ustrezne ukrepe.

Priznati moram, da mi gre že silno težko izpod peresa problematika, ki jo kot kak lajnar v nedogled ponavljam že od novembra 2013, ko je odstopil prejšnji senat KPK. Jasno, v mislih imam novelo ZIntPK, ki kar ne more in ne more ugledati luči sveta. Veliko botrov je že imela in jih še ima, a očitno ne zmorejo opraviti svoje naloge. Tudi predstavniki KPK se pri njenem nastajanju zelo trudimo, a kot kaže ne dovolj zavzeto in predvsem ne dovolj uspešno. Ob informaciji, da predlog novele ZIntPK roma "usklajen" na zadnjo junijsko sejo Vlade Republike Slovenije, pa spet presenečenje: Vlada predloga ni potrdila, ker da ni medresorsko usklajen.

Zanimivo je, da je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Dejan Židan ob predaji Letnega poročila in Ocene stanja za leto 2018 izrazil svoje jasno stališče, da se zavzema za sprejem novega zakona, in ne novele. Njegovo stališče odločno podpiram.

Ob razpravi o noveli ali novem zakonu se kot stalnica pojavlja "bojazen", da se bo odprlo vprašanje utemeljenosti obstoja KPK. Za mene ta bojazen ne obstaja, saj sem prepričan, da odgovor na to dilemo v Sloveniji imamo, politika pa izpostavlja neobstoječo dilemo. Če je sposobna sprejeti novelo ZIntPK, ni videti utemeljenih razlogov, da ne bi sprejela novega zakona.

Naj spomnim, da se je v mojem mandatu predsednika KPK zvrstilo kar nekaj neuspešnih poskusov mojega "rušenja" in s tem rušenja KPK. Seveda vedno s strani politike, ki je bila nezadovoljna z odločitvami KPK – kar pa še zdaleč ne pomeni, da KPK deluje nezakonito. Ob koncu poudarjam: ne danes in ne jutri, ampak že včeraj smo potrebovali in potrebujemo politično voljo, ki bo jasno sporočala, da je naša država zavezana k ničelni toleranci do korupcije.

In to je tudi moj odgovor na začetno vprašanje: prav zato še kako potrebujemo neodvisno Komisijo za preprečevanje korupcije.

Boris Štefanec je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Prispevek je bil pod naslovom Zakaj potrebujemo Komisijo za preprečevanja korupcije 11. julija letos objavljen v reviji Pravna Praksa (št. 27), vir.