Komentar

Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi se sooča KPK - v prvi vrsti je to nerazumevanje ministrstva za finance, ki je "škrto" z denarjem, zaradi česar so funkcionarji KPK po mnenju Borisa Štefaneca najslabše plačani državni funkcionarji v državi. Ima pa KPK problem tudi s politiko oziroma vlado, saj je predlog sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije menda še vedno v "medresorskem usklajevanju". Z drugimi besedami, v tem trenutku nosilci oblasti (in sistemske korupcije, če smo cinični) nimajo interesa, da bi se sprejela kakršna koli novela, ki bi KPK okrepila ali izboljšala njen položaj.

26.07.2019 22:00
Piše: Boris Štefanec
Ključne besede:   Boris Štefanec   KPK   Komisija za preprečevanje korupcije   Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije   vlada   Dejan Židan

V mojem mandatu predsednika se je zvrstilo kar nekaj neuspešnih poskusov mojega "rušenja" in s tem rušenja KPK. Seveda vedno s strani politike, ki je bila nezadovoljna z odločitvami Komisije.

Letos jeseni obeležujemo 15 let obstoja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), samostojnega in neodvisnega državnega organa, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji ter na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v zakonih. Kaj je bistvo neodvisnosti državnega organa – KPK v našem primeru? Nedvomno najprej njegova finančna neodvisnost, ki se odraža v zagotavljanju finančnih virov za njegovo nemoteno delovanje in neovirano izpolnjevanje zakonskih pristojnosti. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) določa, da se sredstva za delo KPK zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije na predlog KPK in da o porabi proračunskih sredstev samostojno odloča KPK.

 

To je zakonski okvir, stvarnost pa je povsem drugačna.

 

O proračunu KPK se pogovarjamo s predstavniki Ministrstva za finance, in nikakor ne morda z Državnim zborom Republike Slovenije, ki je edini pristojen za potrjevanje in sprejem državnega proračuna. Naši predlogi se po tekočem traku zavračajo kot "neutemeljeni", ker da nimajo zakonite podlage in podobno. Tudi nedavni razgovor na Ministrstvu za finance ob razpravi o finančnih posledicah novele ZIntPK je potekal tako. Naš predlog je bil v celoti zavrnjen ne glede na obsežne nove naloge, ki nam jih nalaga predlog novele. Ponudili so nam procent povišanja mase za plače, ki pa je itak posledica dogovora med vlado in sindikati. Rečeno pa nam je bilo, da finančnih posledic novele ZIntPK še ni, ker da še ni sprejeta in da lahko s povišanjem soglašajo le ob sprejeti noveli zakona. To seveda nikakor ne drži, saj sta se dvema drugima neodvisnima državnima organoma povečala proračuna s 500.000 evrov na 1,1 milijona evrov oziroma s 1,97 milijona evrov na 2,2 milijona evrov, pa ni bilo nobene spremembe zakonodaje na njunih področjih. Kdo in na podlagi katerega predpisa je o tem odločil? In ker je nekdo dovolj močan v tej državi tako odločil, gre nedvomno za sistemsko korupcijo.

 

Nenazadnje tudi plače funkcionarjev KPK, torej predsednika in obeh namestnikov, kažejo na stopnjo neodvisnosti. Funkcionarji KPK so najslabše plačani funkcionarji neodvisnih državnih organov v Sloveniji.

 

Zakaj že?

 

V takšnih okoliščinah prav gotovo ne moremo govoriti o neodvisnosti KPK. Ob tem tudi odločno podpiram pobudo predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije, ki predlaga, da država problem nizkih plač funkcionarjev sistemsko uredi. Senat KPK je Letno poročilo in Oceno stanja za leto 2018 predal predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije Dejanu Židanu 30. maja 2019 in predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju 11. junija 2019.

 

Mandat sedanjega senata KPK teče že peto leto in se bo iztekel prihodnje leto ob koncu marca. V tem obdobju smo prejeli (do konca leta 2018) skupaj 4.976 prijav in rešili 6.144 zadev. To nedvomno dokazuje, da štirideset sodelavcev KPK zelo zavzeto in kvalitetno dela. Ocene, da padanje števila prijav kaže na zmanjšanje ugleda KPK, ne sprejemam. KPK je državni organ, ki mora delati zakonito - in to tudi počne. Razlog za zmanjšanje števila prijav vidim v dejstvu, da se ugotovitve in odločitve KPK ne upoštevajo in ne uveljavijo. Da ne bo pomote, nisem za represivne pristojnosti KPK, se pa zelo zavzemam za ozaveščanje slovenske družbe, ki naj čim prej in čim bolj spozna, da mora odločno nasprotovati koruptivnim in vsem neetičnim ravnanjem. In predvsem da takšna ravnanja zahtevajo ustrezne ukrepe.

 

Priznati moram, da mi gre že silno težko izpod peresa problematika, ki jo kot kak lajnar v nedogled ponavljam že od novembra 2013, ko je odstopil prejšnji senat KPK. Jasno, v mislih imam novelo ZIntPK, ki kar ne more in ne more ugledati luči sveta. Veliko botrov je že imela in jih še ima, a očitno ne zmorejo opraviti svoje naloge. Tudi predstavniki KPK se pri njenem nastajanju zelo trudimo, a kot kaže ne dovolj zavzeto in predvsem ne dovolj uspešno. Ob informaciji, da predlog novele ZIntPK roma "usklajen" na zadnjo junijsko sejo Vlade Republike Slovenije, pa spet presenečenje: Vlada predloga ni potrdila, ker da ni medresorsko usklajen.

 

Zanimivo je, da je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Dejan Židan ob predaji Letnega poročila in Ocene stanja za leto 2018 izrazil svoje jasno stališče, da se zavzema za sprejem novega zakona, in ne novele. Njegovo stališče odločno podpiram.

 

Ob razpravi o noveli ali novem zakonu se kot stalnica pojavlja "bojazen", da se bo odprlo vprašanje utemeljenosti obstoja KPK. Za mene ta bojazen ne obstaja, saj sem prepričan, da odgovor na to dilemo v Sloveniji imamo, politika pa izpostavlja neobstoječo dilemo. Če je sposobna sprejeti novelo ZIntPK, ni videti utemeljenih razlogov, da ne bi sprejela novega zakona.

 

Naj spomnim, da se je v mojem mandatu predsednika KPK zvrstilo kar nekaj neuspešnih poskusov mojega "rušenja" in s tem rušenja KPK. Seveda vedno s strani politike, ki je bila nezadovoljna z odločitvami KPK – kar pa še zdaleč ne pomeni, da KPK deluje nezakonito. Ob koncu poudarjam: ne danes in ne jutri, ampak že včeraj smo potrebovali in potrebujemo politično voljo, ki bo jasno sporočala, da je naša država zavezana k ničelni toleranci do korupcije.

 

In to je tudi moj odgovor na začetno vprašanje: prav zato še kako potrebujemo neodvisno Komisijo za preprečevanje korupcije.

 

 

Boris Štefanec je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Prispevek je bil pod naslovom Zakaj potrebujemo Komisijo za preprečevanja korupcije 11. julija letos objavljen v reviji Pravna Praksa (št. 27), vir.

 
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
18
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,918
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,221
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,708
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,361
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,996
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,558
07/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,337
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,042
09/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 760
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 851