Komentar

Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?

Ob nedavnem performansu, ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa Kidriča v Ljubljani, je spet aktualno vprašanje, kaj storiti s spomeniki NOB in komunističnih veljakov. Za mene bi bila najsprejemljivejša rešitev njihova ohranitev - vendar z dodatnimi pojasnili. Konkretno bi ob mogočnega ukazujočega Borisa Kidriča postavil tablo in nanjo napisal, kaj je ta tovariš v zgodovini bil, kakšne dekrete je izdajal ... Poudaril bi, da je bil predsednik prve slovenske vlade in da je vladal v času, ko so njegovi boljševiki pobili nad 100.000 ljudi v Sloveniji in da je najzaslužnejši za števila množična grobišča.

28.07.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   spomeniki   Boris Kidrič   NOB   komunistična partija   performans   revolucija

Slovenci se nismo borili le z okupatorji. Borili smo se tudi sami s seboj in eni so zmagali, drugi so bili poraženi. Zato smo razdvojeni in to razdvojenost je potrebno rešiti. Umik spomenikov v nek oddaljeni park te razdvojenosti ne bo rešil.

Pred kratkim so neznanci v središču Ljubljane izvedli performans in pobarvali in popisali nekaj veličastnih spomenikov, posvečenih revoluciji in NOB. Jasno je, da je nemudoma nastalo razburjenje. Vsi mediji so obveščali o nezaslišanem početju. Na noge se je dvignila policija. Na noge se je dvignilo tožilstvo in se podalo v lov za neznanimi storilci in skrunilci junaške zgodovine slovenskega naroda. Nezaslišana skrunitev pa je sprožila plaz komentarjev. Nekaj v rubrikah medijev, nekaj pa tudi na socialnih omrežjih. Razume se, da so bili komentarji na socialnih omrežjih bolj svobodni, tako da je možno dobiti široko sliko razmišljanja ljudi o tem nezaslišanem dejanju.

 

Pred leti, ko je bila še trdno v sedlu Komunistična partija, si takšnega performansa ni bilo mogoče niti v sanjah zamisliti. Sedaj je naletel v glavnem na zgražanje, sprožil pa je tudi resna razmišljanja, ali so takšni spomeniki v Ljubljani še potrebni in zaželjeni? Res je bilo takšnih vprašanj zelo malo, pa vendar se kaže razpoka v monolitu, ki še vedno slavi slavni NOB in uprizarja neskončne množice proslav, zdaj pri eni smreki, potem pri lipi in hruški, pa na kakšni planini - skratka povsod tam, kjer bi se naj bile slavne bitke in kjer so okupatorji doživljali poraz za porazom. dokler niso bili dokončno poraženi.

 

Opisani rituali se vlečejo še iz časov, ko je Slovenijo vodila ena in edina strankaa. Med rituali je majhna, skoraj neopazna razlika, namreč takrat, ko je bila na čelu nezmotljiva Komunistična partija, se je hkrati z osvobodilno borbo slavila tudi revolucija. Sedaj je revolucija nekako v drugem planu in se je skorajda ne omenja več.

 

Kljub takšni evforiji, ki jo podpira vladajoča koalicijska politika in prisiljuje vodilne politike, da se redno udeležujejo proslav vseh slavnih bitk in se pridušajo, da so lahko tam samo zato, ker so nam partizani prinesli svobodo. Kar do neke mere drži. Tam so res samo zato, ker slavijo partizane in NOB, ki je pognalo tako globoke korenine, da bo slavljeno še čez sto in več let, če se ne bo kaj premaknilo v Sloveniji.

 

A vrnimo se k performansu in razpravam, ki jih je povzročil. Ne glede na število razprav, razumljivo je bilo obsodb performans daleč največ, lahko razprave vsebinsko razdelimo v nekaj skupin:

 

1. Ene so bila za absolutno ohranitev spomenikov in zahtevajo celo bistveno več denarja za ohranjanja spomenikov NOB oziroma revolucije;

 

2. Drugi predlagajo, da se spomeniki odstranijo in prenesejo v spominski park.

 

3. In končno so takšni, ki bi spomenike preprosto odstranili, porušili

 

 

Pomembno pri vsem skupaj pa je, da je dopuščena možnost, da se o tej problematiki začne javna razprava. Pred leti o takšni možnosti ni bilo možno niti razmišljati. K takole razmišljam in ocenjujem ponujene možnosti, mi nobena ni preveč blizu. Ohranjanje spomenikov na vekom veke pomeni nekakšno neskončno restavracijo nekega obdobja, ki očitno razdvaja narod. Kar ni bilo dobro doslej, ne danes in tudi za prihodnost to ne bo dobro.

 

 

 

 

Prestavitev spomenikov  v spominski park je sicer rešitev, ki so jo izvedle nekatere države, ki jih je tlačil komunizem To pomeni, da so del svoje zgodovine dale malo "na stran". Vprašati se je potrebno, ali je to pošteno? Zamolčati zgodovino ni pošteno. Predvsem pa v Sloveniji to ne bi bilo dobro, saj Slovenci še sedaj nimamo svoje avtentične zgodovine, takšne, ki bi odsevala dejanska dogajanja. Še vedno je zgodovina plod ideoloških fikcij, ki so jo in jo v glavnem še vedno pišejo zmagovalci.

 

Slovenci se nismo borili le z okupatorji. Borili smo se tudi sami s seboj in eni so zmagali, drugi so bili poraženi. Zato smo razdvojeni in to razdvojenost je potrebno rešiti. Umik spomenikov v nek oddaljeni park te razdvojenosti ne bo rešil.

 

No obstaja še tretja možnost, to je porušitev in odstranitev spomenikov. Tudi to ni opcija. V skrajni sili pomeni zmago sedanjih poražencev nad zmagovalci in boj se lahko nadaljuje v neskončnost.

 

Za mene bi najsprejemljivejša rešitev bila ohranitev teh spomenikov z dodatnimi pojasnili. Konkretno bi ob mogočnega ukazujočega Borisa Kidriča postavil tablo in nanjo napisal, kaj je ta tovariš v zgodovini bil, kakšne dekrete je izdajal ... Poudaril bi, da je bil predsednik prve slovenske vlade in da je vladal v času, ko so njegovi boljševiki pobili nad 100.000 ljudi v Sloveniji in da je najzaslužnejši za števila množična grobišča.

 

S tem bi bil poplačan dolg vsem, ki jim je prizadejal zlo. Tistim, ki ga še vedno želijo slaviti in malikovati, pa bi bil dan premislek, ali je to res tisti idol, ki si zasluži slavljenje. Glede na monumentalnost figure in ob pojasnilu njegovih ukazov se bo verjetno kdo tudi vprašal, zakaj je bilo potrebno takšno malikovanje.

 

Na tak način bi Slovenci končno spoznali pravo zgodovino in performansi ne bi bili več potrebni.

 

Morda le iz čiste objestnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
17
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.962
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.716
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.895
04/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.193
05/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.869
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.240
07/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.877
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.187
09/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.827
10/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 656