Komentar

Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?

Ob nedavnem performansu, ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa Kidriča v Ljubljani, je spet aktualno vprašanje, kaj storiti s spomeniki NOB in komunističnih veljakov. Za mene bi bila najsprejemljivejša rešitev njihova ohranitev - vendar z dodatnimi pojasnili. Konkretno bi ob mogočnega ukazujočega Borisa Kidriča postavil tablo in nanjo napisal, kaj je ta tovariš v zgodovini bil, kakšne dekrete je izdajal ... Poudaril bi, da je bil predsednik prve slovenske vlade in da je vladal v času, ko so njegovi boljševiki pobili nad 100.000 ljudi v Sloveniji in da je najzaslužnejši za števila množična grobišča.

28.07.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   spomeniki   Boris Kidrič   NOB   komunistična partija   performans   revolucija

Slovenci se nismo borili le z okupatorji. Borili smo se tudi sami s seboj in eni so zmagali, drugi so bili poraženi. Zato smo razdvojeni in to razdvojenost je potrebno rešiti. Umik spomenikov v nek oddaljeni park te razdvojenosti ne bo rešil.

Pred kratkim so neznanci v središču Ljubljane izvedli performans in pobarvali in popisali nekaj veličastnih spomenikov, posvečenih revoluciji in NOB. Jasno je, da je nemudoma nastalo razburjenje. Vsi mediji so obveščali o nezaslišanem početju. Na noge se je dvignila policija. Na noge se je dvignilo tožilstvo in se podalo v lov za neznanimi storilci in skrunilci junaške zgodovine slovenskega naroda. Nezaslišana skrunitev pa je sprožila plaz komentarjev. Nekaj v rubrikah medijev, nekaj pa tudi na socialnih omrežjih. Razume se, da so bili komentarji na socialnih omrežjih bolj svobodni, tako da je možno dobiti široko sliko razmišljanja ljudi o tem nezaslišanem dejanju.

 

Pred leti, ko je bila še trdno v sedlu Komunistična partija, si takšnega performansa ni bilo mogoče niti v sanjah zamisliti. Sedaj je naletel v glavnem na zgražanje, sprožil pa je tudi resna razmišljanja, ali so takšni spomeniki v Ljubljani še potrebni in zaželjeni? Res je bilo takšnih vprašanj zelo malo, pa vendar se kaže razpoka v monolitu, ki še vedno slavi slavni NOB in uprizarja neskončne množice proslav, zdaj pri eni smreki, potem pri lipi in hruški, pa na kakšni planini - skratka povsod tam, kjer bi se naj bile slavne bitke in kjer so okupatorji doživljali poraz za porazom. dokler niso bili dokončno poraženi.

 

Opisani rituali se vlečejo še iz časov, ko je Slovenijo vodila ena in edina strankaa. Med rituali je majhna, skoraj neopazna razlika, namreč takrat, ko je bila na čelu nezmotljiva Komunistična partija, se je hkrati z osvobodilno borbo slavila tudi revolucija. Sedaj je revolucija nekako v drugem planu in se je skorajda ne omenja več.

 

Kljub takšni evforiji, ki jo podpira vladajoča koalicijska politika in prisiljuje vodilne politike, da se redno udeležujejo proslav vseh slavnih bitk in se pridušajo, da so lahko tam samo zato, ker so nam partizani prinesli svobodo. Kar do neke mere drži. Tam so res samo zato, ker slavijo partizane in NOB, ki je pognalo tako globoke korenine, da bo slavljeno še čez sto in več let, če se ne bo kaj premaknilo v Sloveniji.

 

A vrnimo se k performansu in razpravam, ki jih je povzročil. Ne glede na število razprav, razumljivo je bilo obsodb performans daleč največ, lahko razprave vsebinsko razdelimo v nekaj skupin:

 

1. Ene so bila za absolutno ohranitev spomenikov in zahtevajo celo bistveno več denarja za ohranjanja spomenikov NOB oziroma revolucije;

 

2. Drugi predlagajo, da se spomeniki odstranijo in prenesejo v spominski park.

 

3. In končno so takšni, ki bi spomenike preprosto odstranili, porušili

 

 

Pomembno pri vsem skupaj pa je, da je dopuščena možnost, da se o tej problematiki začne javna razprava. Pred leti o takšni možnosti ni bilo možno niti razmišljati. K takole razmišljam in ocenjujem ponujene možnosti, mi nobena ni preveč blizu. Ohranjanje spomenikov na vekom veke pomeni nekakšno neskončno restavracijo nekega obdobja, ki očitno razdvaja narod. Kar ni bilo dobro doslej, ne danes in tudi za prihodnost to ne bo dobro.

 

 

 

 

Prestavitev spomenikov  v spominski park je sicer rešitev, ki so jo izvedle nekatere države, ki jih je tlačil komunizem To pomeni, da so del svoje zgodovine dale malo "na stran". Vprašati se je potrebno, ali je to pošteno? Zamolčati zgodovino ni pošteno. Predvsem pa v Sloveniji to ne bi bilo dobro, saj Slovenci še sedaj nimamo svoje avtentične zgodovine, takšne, ki bi odsevala dejanska dogajanja. Še vedno je zgodovina plod ideoloških fikcij, ki so jo in jo v glavnem še vedno pišejo zmagovalci.

 

Slovenci se nismo borili le z okupatorji. Borili smo se tudi sami s seboj in eni so zmagali, drugi so bili poraženi. Zato smo razdvojeni in to razdvojenost je potrebno rešiti. Umik spomenikov v nek oddaljeni park te razdvojenosti ne bo rešil.

 

No obstaja še tretja možnost, to je porušitev in odstranitev spomenikov. Tudi to ni opcija. V skrajni sili pomeni zmago sedanjih poražencev nad zmagovalci in boj se lahko nadaljuje v neskončnost.

 

Za mene bi najsprejemljivejša rešitev bila ohranitev teh spomenikov z dodatnimi pojasnili. Konkretno bi ob mogočnega ukazujočega Borisa Kidriča postavil tablo in nanjo napisal, kaj je ta tovariš v zgodovini bil, kakšne dekrete je izdajal ... Poudaril bi, da je bil predsednik prve slovenske vlade in da je vladal v času, ko so njegovi boljševiki pobili nad 100.000 ljudi v Sloveniji in da je najzaslužnejši za števila množična grobišča.

 

S tem bi bil poplačan dolg vsem, ki jim je prizadejal zlo. Tistim, ki ga še vedno želijo slaviti in malikovati, pa bi bil dan premislek, ali je to res tisti idol, ki si zasluži slavljenje. Glede na monumentalnost figure in ob pojasnilu njegovih ukazov se bo verjetno kdo tudi vprašal, zakaj je bilo potrebno takšno malikovanje.

 

Na tak način bi Slovenci končno spoznali pravo zgodovino in performansi ne bi bili več potrebni.

 

Morda le iz čiste objestnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,549
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,930
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,800
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,292
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,334
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,063
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 844
08/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,342
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 793
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,426