Komentar

Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?

Ob nedavnem performansu, ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa Kidriča v Ljubljani, je spet aktualno vprašanje, kaj storiti s spomeniki NOB in komunističnih veljakov. Za mene bi bila najsprejemljivejša rešitev njihova ohranitev - vendar z dodatnimi pojasnili. Konkretno bi ob mogočnega ukazujočega Borisa Kidriča postavil tablo in nanjo napisal, kaj je ta tovariš v zgodovini bil, kakšne dekrete je izdajal ... Poudaril bi, da je bil predsednik prve slovenske vlade in da je vladal v času, ko so njegovi boljševiki pobili nad 100.000 ljudi v Sloveniji in da je najzaslužnejši za števila množična grobišča.

28.07.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   spomeniki   Boris Kidrič   NOB   komunistična partija   performans   revolucija

Slovenci se nismo borili le z okupatorji. Borili smo se tudi sami s seboj in eni so zmagali, drugi so bili poraženi. Zato smo razdvojeni in to razdvojenost je potrebno rešiti. Umik spomenikov v nek oddaljeni park te razdvojenosti ne bo rešil.

Pred kratkim so neznanci v središču Ljubljane izvedli performans in pobarvali in popisali nekaj veličastnih spomenikov, posvečenih revoluciji in NOB. Jasno je, da je nemudoma nastalo razburjenje. Vsi mediji so obveščali o nezaslišanem početju. Na noge se je dvignila policija. Na noge se je dvignilo tožilstvo in se podalo v lov za neznanimi storilci in skrunilci junaške zgodovine slovenskega naroda. Nezaslišana skrunitev pa je sprožila plaz komentarjev. Nekaj v rubrikah medijev, nekaj pa tudi na socialnih omrežjih. Razume se, da so bili komentarji na socialnih omrežjih bolj svobodni, tako da je možno dobiti široko sliko razmišljanja ljudi o tem nezaslišanem dejanju.

 

Pred leti, ko je bila še trdno v sedlu Komunistična partija, si takšnega performansa ni bilo mogoče niti v sanjah zamisliti. Sedaj je naletel v glavnem na zgražanje, sprožil pa je tudi resna razmišljanja, ali so takšni spomeniki v Ljubljani še potrebni in zaželjeni? Res je bilo takšnih vprašanj zelo malo, pa vendar se kaže razpoka v monolitu, ki še vedno slavi slavni NOB in uprizarja neskončne množice proslav, zdaj pri eni smreki, potem pri lipi in hruški, pa na kakšni planini - skratka povsod tam, kjer bi se naj bile slavne bitke in kjer so okupatorji doživljali poraz za porazom. dokler niso bili dokončno poraženi.

 

Opisani rituali se vlečejo še iz časov, ko je Slovenijo vodila ena in edina strankaa. Med rituali je majhna, skoraj neopazna razlika, namreč takrat, ko je bila na čelu nezmotljiva Komunistična partija, se je hkrati z osvobodilno borbo slavila tudi revolucija. Sedaj je revolucija nekako v drugem planu in se je skorajda ne omenja več.

 

Kljub takšni evforiji, ki jo podpira vladajoča koalicijska politika in prisiljuje vodilne politike, da se redno udeležujejo proslav vseh slavnih bitk in se pridušajo, da so lahko tam samo zato, ker so nam partizani prinesli svobodo. Kar do neke mere drži. Tam so res samo zato, ker slavijo partizane in NOB, ki je pognalo tako globoke korenine, da bo slavljeno še čez sto in več let, če se ne bo kaj premaknilo v Sloveniji.

 

A vrnimo se k performansu in razpravam, ki jih je povzročil. Ne glede na število razprav, razumljivo je bilo obsodb performans daleč največ, lahko razprave vsebinsko razdelimo v nekaj skupin:

 

1. Ene so bila za absolutno ohranitev spomenikov in zahtevajo celo bistveno več denarja za ohranjanja spomenikov NOB oziroma revolucije;

 

2. Drugi predlagajo, da se spomeniki odstranijo in prenesejo v spominski park.

 

3. In končno so takšni, ki bi spomenike preprosto odstranili, porušili

 

 

Pomembno pri vsem skupaj pa je, da je dopuščena možnost, da se o tej problematiki začne javna razprava. Pred leti o takšni možnosti ni bilo možno niti razmišljati. K takole razmišljam in ocenjujem ponujene možnosti, mi nobena ni preveč blizu. Ohranjanje spomenikov na vekom veke pomeni nekakšno neskončno restavracijo nekega obdobja, ki očitno razdvaja narod. Kar ni bilo dobro doslej, ne danes in tudi za prihodnost to ne bo dobro.

 

 

 

 

Prestavitev spomenikov  v spominski park je sicer rešitev, ki so jo izvedle nekatere države, ki jih je tlačil komunizem To pomeni, da so del svoje zgodovine dale malo "na stran". Vprašati se je potrebno, ali je to pošteno? Zamolčati zgodovino ni pošteno. Predvsem pa v Sloveniji to ne bi bilo dobro, saj Slovenci še sedaj nimamo svoje avtentične zgodovine, takšne, ki bi odsevala dejanska dogajanja. Še vedno je zgodovina plod ideoloških fikcij, ki so jo in jo v glavnem še vedno pišejo zmagovalci.

 

Slovenci se nismo borili le z okupatorji. Borili smo se tudi sami s seboj in eni so zmagali, drugi so bili poraženi. Zato smo razdvojeni in to razdvojenost je potrebno rešiti. Umik spomenikov v nek oddaljeni park te razdvojenosti ne bo rešil.

 

No obstaja še tretja možnost, to je porušitev in odstranitev spomenikov. Tudi to ni opcija. V skrajni sili pomeni zmago sedanjih poražencev nad zmagovalci in boj se lahko nadaljuje v neskončnost.

 

Za mene bi najsprejemljivejša rešitev bila ohranitev teh spomenikov z dodatnimi pojasnili. Konkretno bi ob mogočnega ukazujočega Borisa Kidriča postavil tablo in nanjo napisal, kaj je ta tovariš v zgodovini bil, kakšne dekrete je izdajal ... Poudaril bi, da je bil predsednik prve slovenske vlade in da je vladal v času, ko so njegovi boljševiki pobili nad 100.000 ljudi v Sloveniji in da je najzaslužnejši za števila množična grobišča.

 

S tem bi bil poplačan dolg vsem, ki jim je prizadejal zlo. Tistim, ki ga še vedno želijo slaviti in malikovati, pa bi bil dan premislek, ali je to res tisti idol, ki si zasluži slavljenje. Glede na monumentalnost figure in ob pojasnilu njegovih ukazov se bo verjetno kdo tudi vprašal, zakaj je bilo potrebno takšno malikovanje.

 

Na tak način bi Slovenci končno spoznali pravo zgodovino in performansi ne bi bili več potrebni.

 

Morda le iz čiste objestnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
27
18.09.2023 22:00
V La Sambuyu, majhnem smučarskem središču pod Mont Blancom, so pred dnevi podrli sedežnice, odmontirali vlečnice in se tako za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
27
17.09.2023 19:02
Če niste vedeli, vaša nova osebna izkaznica ima čip, na katerem sta zapisana biometrična podatka, in sicer podoba obraza in dva ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V zdravstvu je denarja preveč!
36
14.09.2023 23:59
Pred okoli pol leta mi je ugleden slovenski zdravnik in odličen poznavalec razmer v našem zdravstvu in zdravstvu po svetu na ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Čas za (za)upanje
26
12.09.2023 20:42
Pripravlja se zakon o obnovi. Če so informacije iz gradbenih logov točne, naj bi premier Golob razmišljal o tem, da se začasno ... Več.
Piše: Anže Logar
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
16
10.09.2023 21:30
Ob vedno novih, šokantnih razkritjih zlorab in nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki so zagotovo tudi ... Več.
Piše: Blaž Benedik Ivanov
Zadnje, kar ostaja, je upanje, da se stvari le spremenijo na bolje. Ko bo umrlo še upanje, bo res zelo hudo.
14
07.09.2023 18:00
Narava ima očitno vedno svoj prav, tudi tokrat je pokazala vso svojo moč in dala ljudem jasno vedeti, da danes brez regulacije ... Več.
Piše: Milan Krek
Zakaj slovenske vlade na leto razdelijo 150 milijonov evrov tujim namesto našim kmetom?
11
06.09.2023 20:15
Pravkar minuli Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je med drugim postregel s številnimi kakovostnimi omizji, žal pa se je ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Poplavno-populistične petarde v razpadajočih javnih financah
19
04.09.2023 19:02
Dogajanje glede sanacije in obnove po zadnji ujmi je z vidika makroekonomske situacije in upravljanja javnih financ vedno bolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
25
03.09.2023 22:15
Prizor, v katerem uniformirana policista po nacionalki iščeta novinarja Jožeta Možino, da bi z njim opravila nekakšen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Danes in jutri: Od revščine in vojn do zvezd
13
28.08.2023 23:59
Ko sem pisal del knjige o trajnostnem razvoju, sta me prešinili dve ključni misli. V prvi vrsti sem se spomnil na rast ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Poplava vodo-ureditvene birokracije brez protipoplavnega učinka
14
22.08.2023 20:00
Direkcija za vode, Agencija za okolje, Inštitut za vodarstvo, množica občinskih uradov, služb za urejanje prostora, sedaj še ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
O kozjih ušesih spletnih ovaduhov
14
21.08.2023 20:00
Ker niso sposobni analitičnega pogleda na realnost, se ukvarjajo z obrobnostmi ali s stvarmi, ki utrjujejo njihov pohabljeni ... Več.
Piše: Denis Poniž
Zakaj ima zdravstvena stroka toliko predsodkov do profesionalnih terapevtov in jih pogosto vidi kot nekakšne šarlatane ali celo šamane
29
17.08.2023 22:30
Področje psihoterapevtskih dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, kar v praksi pomeni, da že nekdo, ki obišče ... Več.
Piše: Tabita Ruiz
Izplen in nauk dneva solidarnosti
17
15.08.2023 19:45
Na načelni ravni lahko ugotovimo, da je rokohitrsko določeni dela prost dan, dan solidarnosti, vsaj na najvišjih političnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Naravna katastrofa: Sprožilec pozitivne razvojne energije, partnerstva za sanacijo in razvoj Slovenije?
29
08.08.2023 22:30
Zadnje katastrofalno neurje, ki je opustošilo večino Slovenije (z vsemi predhodnimi to poletje), je jasen opomnik, opozorilo, da ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Išče se kronični krivec za neizpeljane reforme v zdravstvu, ki bo moral delati po diktatu premierja Goloba
13
07.08.2023 22:05
Kdo bo novi minister za zdravje? Premier Golob je bil jasen: potrebujemo nekoga brez hrbtenice, poslušnega in pokornega človeka, ... Več.
Piše: Milan Krek
Odprta rana na evropskem telesu: 15 let od ruske vojaške agresije na Gruzijo
10
06.08.2023 21:25
V noči med 7. in 8. avgustom 2008, ko so v Pekingu potekale poletne olimpijske igre, je Vladimir Putin napadel Gruzijo. Pred ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
Zločini brez zločincev in evtanazija
16
04.08.2023 21:38
Bodimo jasni, pristaši evtanazije niso iz vrst zdravnikov, ki ljudem pomagajo k boljšemu zdravju, večji življenjski sreči in ... Več.
Piše: Andrej Jemec
Asta, basta! (Dovolj te imamo, tovarišica ministrica za nekulturo!)
23
03.08.2023 09:59
Asta Vrečko uvaja državno kulturo. Takšno, ki poskrbi za točno določen del kulturnega establišmenta. Namreč tistega pravega, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo leto Meloni: Od klišejske podobe neofašistke do vse bolj vplivne evropske konservativne političarke
9
02.08.2023 11:30
Po skoraj letu vladanja italijanske premierke Giorgie Meloni si načeloma lahko odahnemo, kajti vsaj kar se tiče italijanske ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.020
02/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.830
03/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.487
04/
V zdravstvu je denarja preveč!
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.474
05/
Nov "dosežek" Mediane: Na lestvico priljubljenosti politikov vrinila nepolitika Boštjana Šefica
Uredništvo
Ogledov: 1.444
06/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.181
07/
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
Blaž Benedik Ivanov
Ogledov: 1.584
08/
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.958
09/
China's local authorities deal with financial constraints amid economic woes
Valerio Fabbri
Ogledov: 464
10/
Konec svobode: Direktor NIJZ Branko Gabrovec nas vabi zaposlene, naj pridno ovajamo drug drugega
Milan Krek
Ogledov: 3.855