Razkrivamo

50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu

Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo sliko Zemlje do danes v resničnih barvah. Nastala je leta 2002, ko je Nasin grafični oblikovalec Robert Simmon računalniško obdelal "originalno fotografijo" iz leta 1972, kasneje pa priznal, da je delo opravil s programom Photoshop. To je najhitreje opazno pri oblakih. Da se pri njihovem dodajanju ne bi predolgo mudil, je določene oblike kar skopiral ...

28.07.2019 14:00
Piše: Boštjan Pihler
Ključne besede:   Nasa   vesolje   MVP   Zemlja   Luna   Apollo 17   Hubble   Jupiter   Blue Marble   DSCOVR

Fotografije: Nasa

Vse, kar so nam do sedaj pokazali v zvezi s planetom, na katerem živimo, so, kot kaže, čisto navadne slikanice, produkti CGI (Computer-Generated Imagery), torej računalniško ustvarjene podobe. V najboljšem primeru gre za sestavljanke fotografij, dobljenih z nizkih višin. Te sestavljenke so nato prilepljene na okroglo podlago. Seveda so vse te "risanke" in sestavljanke izdelane precej kakovostno, čemur se ne gre čuditi, 53 milijonov dolarjev na dan ni majhen denar. Toliko bolj se gre čuditi velikim napakam, res diletantskim posegom, ki so si jih vmes privoščili.

 

 

Blue Marble iz leta 2002 (vir: Nasa)

 

 

Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo true–color (!) sliko Zemlje do danes in jo priporoča oziroma daje na razpolago učiteljem, znanstvenikom, muzejem in javnosti nasploh. Nastala je leta 2002, ko je Nasin grafični oblikovalec Robert Simmon računalniško obdelal "originalno fotografijo" iz leta 1972, ki naj bi jo naredila posadka Apolla 17 na razdalji približno 45.000 kilometrov (spomnimo, inženir Smith in astronavt Virts sta poteptala njeno verodostojnost). Simmon je, kot je sam priznal, delo opravil s programom Photoshop, a kot kaže precej na hitro in malomarno. To je najhitreje opazno pri oblakih. Da se pri njihovem dodajanju (prav ste razumeli!) ne bi predolgo mudil, je določene oblike kar kopiral ...

 

S tem priznanjem in to obrazložitvijo je Simmon posredno poteptal ne le verodostojnost svojega dela, temveč tudi avtentičnost "originalne fotografije" iz leta 1972. Tudi črno ozadje pri Blue Marble ni ravno vesolje, je točno in zgolj to, kar besede povedo - črno ozadje. Nasploh se je nagibal k intenzivnejšim, bolj živim barvam; temno modro za morske globine, živo zeleno, kjer naj bi bila vegetacija na kopnem … Vso to svoje delo pa je v enem od intervjujev upravičil s stavkom, ki si nedvomno zasluži citat:

 

"Brez teh sprememb slika ne bi izgledala dovolj zemeljsko."

 

 

Blue Marble: Malo Photoshopa in copy-paste ... pa dobimo kopije oblakov ... (vir: Aplanetruth)

 

 

 

Vse skupaj je precej groteskno. Glede na to, da nihče od nas nima možnosti leteli v vesolje in tako dejansko videti celotne Zemlje, smo obsojeni na podobe, ki nam jih posredujejo vesoljske agencije z Naso na čelu. In slednja nas namesto s fotografijami Zemlje zalaga z risbami, za katere njeni grafični oblikovalci (ne astronavti!) menijo, da izgledajo "dovolj zemeljsko". Pri tem pa vzklikajo: "Glejte, Zemlja!" Podobno argumentirano Nasa in astrofiziki nasploh vzklikajo glede ostalih planetov, galaksij, črne luknje, pristankov na Luni in podobnega. 

 

A problem je še hujši. Na Blue Marble montažo so vezane tudi vse fotografije, ki naj bi jih vsake deset minut opravil satelit Himawari 8, ki ga je oktobra 2014 izstrelila Japonska meteorološka agencija. Fotografije nam prenaša ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Čeprav naj bi bile narejene z oddaljenosti 35.000 kilometrov, ravno pravšnje torej za pogled na celotno Zemljo, so, kot kaže, v resnici le kompozicija meteoroloških podatkov s celega sveta, prilepljena na Nasino podatkovno bazo Blue Marble, ta pa je, kot smo že ugotovili, grafično obdelan ponaredek, celo ponaredek ponaredka. Skratka, spet ne gre za dejanske posnetke našega planeta iz vesolja, temveč zgolj za kompozicijske slike oziroma sestavljanke, zloženke.

 

Nasini strokovnjaki se vsake toliko trudijo biti strogo znanstveni v klasičnem smislu. Uporabijo torej znanstveno metodo, ki temelji na ponovitvenem eksperimentu. Tako so nam leta 2002, z že omenjeno sliko Blue Marble, pokazali, kako izgleda Zemlja. Čez deset let (2012), so nam pokazali še en pogled na naš planet, menda pridobljenega s pomočjo satelita Suomi NNP. Primerjava obeh slik pokaže, da so se ZDA v tem času za okoli dvakrat povečale. Nato so nam leta 2015 pokazali še eno sliko Zemlje, naredili naj bi jo s pomočjo satelita DISCOVR, na kateri pa je očitno, da so se ZDA v triletnem obdobju, od 2012 do 2015, za okoli trikrat zmanjšale.

 

Katera od teh slik je najboljši približek dejanskega stanja? Tega ne vemo, zagotovo pa je tista iz leta 2012 preveč ameriška – dobesedno in simbolno.

 

 

Modri planet leta 2002, 2012 in 2015.

 

 

Seveda bodo Nasini privrženci spet rekli, da primerjave zaradi uporabe različnih objektivov niso primerne. A tudi, če bi to bilo res, kdo pa je kriv za uporabo različnih objektivov, ki naj bi povzročali takšna in drugačna popačenja? So popačenja morebiti namerna? Čemu pri tisočih umetnih satelitih izdelovati popačene fotografije in jih javnosti predstavljati kot verodostojne prikaze našega planeta? Kaj še vse je potem popačeno? V vsem skupaj ni videti nobenega smisla. Na eni strani menda živimo v obdobju, ko lahko nekdo pošlje avtomobil na Mars oziroma vsaj proti Marsu, na drugi strani pa ne moremo dobiti nepopačenih fotografij Zemlje *. Zatorej je edini resen zaključek lahko le ta, da gre pri fotografiranju Zemlje klasična znanstvena metoda s ponovitvenim eksperimentom Nasi precej slabo od rok. Kar ta ponovitveni eksperiment potrjuje, je teza, da je vesolje globoko črno in ne zvezdnato sijoče.

 

Podobnih Nasinih neumnosti, kot smo jih videli zgoraj, lahko na internetu najdete na tone. Zadnja leta sicer prednjačijo montaže in risanke iz Mednarodne vesoljske postaje (MVP), a za konec izpostavimo zelo poveden Nasin podvig z Jupitrom.

 

 

Jupiter, kakršega je leta 2014 posnel Hubble (vir: Nasa)

 

 

Leta 2014 so nam na primer predstavili sliko Jupitra, ki naj bi jo naredil teleskop Hubble. Ker je, vsled visokega proračuna, ki ga Nasa nekako mora upravičiti, potrebno javnost servisirati z vedno novimi vesoljnimi podobami in zgodbami, so nam čez dve leti podali informacijo, da ima tudi Jupiter severni sij. Človek bi pričakoval, da bodo to potrdili s kakšno novo sliko Jupitra. Ne, ostali so zvesti svojim maniram in nam še enkrat pokazali sliko izpred dveh let (povsem enaki vzorci oblakov), na katero so severni sij preprosto dorisali.

 

 

Novi- stari Jupiter z dorisanim severnim sijem junija 2016 (vir: Nasa)

 

 

Mi pa jim moramo sedaj verjeti, da ta sij zares obstaja. Kot jim moramo verjeti, da tudi sama osnovna grafična podoba Jupitra ni izmišljena. Zakaj le, če pa jim še v podobo Zemlje ne moremo verjeti? Razen, če se sprijaznimo, da se velikost kontinentov z leti močno spreminja.

 

 

***

 

Izpostavljeni primeri nam razkrivajo novo podobo Nase. Podobo napihnjene ustanove, ki bogato trži ne le precej votle, temveč tudi povsem izmišljene vsebine. Sama Nasa nam to že nekaj časa govori, le poslušati jo je treba. Sama nas opozarja, kakšno pot prevar je prehodila. Pot, ki je tako dobro utirjena, da ji ni videti konca. Če damo na kup praktično neomejena proračunska sredstva, najboljše filmske studije, znanstveno fantastiko z vse bolj realistično računalniško vizualizacijo (tu je napredek strahoten), se njenim nadaljnjim prevaram res dobro piše. Ali pač?

 

Problem je v življenjskem pravilu, na katerega je opozoril že Mark Twain, in se v praksi vedno znova potrjuje, pravi pa takole: Ni problem ljudi prevarati, veliko večji problem, pogosto celo nemogoče, je ljudem dopovedati, da so bili prevarani. Z drugimi besedami, bolečina ob spoznanju lastne naivnosti je neznosna - znosneje je vztrajati pri neumnosti. Nasa se tega še kako dobro zaveda. Kot tudi avtor tega prispevka. A vredno je poskusiti.

 

(konec)

__________________

* Pazite, glede na ves vložek do sedaj, ne dobivamo iz vesolja praktično ničesar. A lahko kdo za katerikoli posnetek, filmski ali fotografski, dokaže, da je narejen v vesolju, da je avtentičen? Zakaj na primer ni nobenega posnetka v živo iz vesolja, ki bi najprej pokazal naš planet, nato pa s približevanjem velikopovršinske požare v ZDA? Namesto tega nam na primer raje kažejo, »kaj se dogaja na Marsu«. 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.782
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.929
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.902
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.794
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.447
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.529
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.224
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 893
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 905