Razkrivamo

50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu

Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo sliko Zemlje do danes v resničnih barvah. Nastala je leta 2002, ko je Nasin grafični oblikovalec Robert Simmon računalniško obdelal "originalno fotografijo" iz leta 1972, kasneje pa priznal, da je delo opravil s programom Photoshop. To je najhitreje opazno pri oblakih. Da se pri njihovem dodajanju ne bi predolgo mudil, je določene oblike kar skopiral ...

28.07.2019 14:00
Piše: Boštjan Pihler
Ključne besede:   Nasa   vesolje   MVP   Zemlja   Luna   Apollo 17   Hubble   Jupiter   Blue Marble   DSCOVR

Fotografije: Nasa

Vse, kar so nam do sedaj pokazali v zvezi s planetom, na katerem živimo, so, kot kaže, čisto navadne slikanice, produkti CGI (Computer-Generated Imagery), torej računalniško ustvarjene podobe. V najboljšem primeru gre za sestavljanke fotografij, dobljenih z nizkih višin. Te sestavljenke so nato prilepljene na okroglo podlago. Seveda so vse te "risanke" in sestavljanke izdelane precej kakovostno, čemur se ne gre čuditi, 53 milijonov dolarjev na dan ni majhen denar. Toliko bolj se gre čuditi velikim napakam, res diletantskim posegom, ki so si jih vmes privoščili.

 

 

Blue Marble iz leta 2002 (vir: Nasa)

 

 

Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo true–color (!) sliko Zemlje do danes in jo priporoča oziroma daje na razpolago učiteljem, znanstvenikom, muzejem in javnosti nasploh. Nastala je leta 2002, ko je Nasin grafični oblikovalec Robert Simmon računalniško obdelal "originalno fotografijo" iz leta 1972, ki naj bi jo naredila posadka Apolla 17 na razdalji približno 45.000 kilometrov (spomnimo, inženir Smith in astronavt Virts sta poteptala njeno verodostojnost). Simmon je, kot je sam priznal, delo opravil s programom Photoshop, a kot kaže precej na hitro in malomarno. To je najhitreje opazno pri oblakih. Da se pri njihovem dodajanju (prav ste razumeli!) ne bi predolgo mudil, je določene oblike kar kopiral ...

 

S tem priznanjem in to obrazložitvijo je Simmon posredno poteptal ne le verodostojnost svojega dela, temveč tudi avtentičnost "originalne fotografije" iz leta 1972. Tudi črno ozadje pri Blue Marble ni ravno vesolje, je točno in zgolj to, kar besede povedo - črno ozadje. Nasploh se je nagibal k intenzivnejšim, bolj živim barvam; temno modro za morske globine, živo zeleno, kjer naj bi bila vegetacija na kopnem … Vso to svoje delo pa je v enem od intervjujev upravičil s stavkom, ki si nedvomno zasluži citat:

 

"Brez teh sprememb slika ne bi izgledala dovolj zemeljsko."

 

 

Blue Marble: Malo Photoshopa in copy-paste ... pa dobimo kopije oblakov ... (vir: Aplanetruth)

 

 

 

Vse skupaj je precej groteskno. Glede na to, da nihče od nas nima možnosti leteli v vesolje in tako dejansko videti celotne Zemlje, smo obsojeni na podobe, ki nam jih posredujejo vesoljske agencije z Naso na čelu. In slednja nas namesto s fotografijami Zemlje zalaga z risbami, za katere njeni grafični oblikovalci (ne astronavti!) menijo, da izgledajo "dovolj zemeljsko". Pri tem pa vzklikajo: "Glejte, Zemlja!" Podobno argumentirano Nasa in astrofiziki nasploh vzklikajo glede ostalih planetov, galaksij, črne luknje, pristankov na Luni in podobnega. 

 

A problem je še hujši. Na Blue Marble montažo so vezane tudi vse fotografije, ki naj bi jih vsake deset minut opravil satelit Himawari 8, ki ga je oktobra 2014 izstrelila Japonska meteorološka agencija. Fotografije nam prenaša ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Čeprav naj bi bile narejene z oddaljenosti 35.000 kilometrov, ravno pravšnje torej za pogled na celotno Zemljo, so, kot kaže, v resnici le kompozicija meteoroloških podatkov s celega sveta, prilepljena na Nasino podatkovno bazo Blue Marble, ta pa je, kot smo že ugotovili, grafično obdelan ponaredek, celo ponaredek ponaredka. Skratka, spet ne gre za dejanske posnetke našega planeta iz vesolja, temveč zgolj za kompozicijske slike oziroma sestavljanke, zloženke.

 

Nasini strokovnjaki se vsake toliko trudijo biti strogo znanstveni v klasičnem smislu. Uporabijo torej znanstveno metodo, ki temelji na ponovitvenem eksperimentu. Tako so nam leta 2002, z že omenjeno sliko Blue Marble, pokazali, kako izgleda Zemlja. Čez deset let (2012), so nam pokazali še en pogled na naš planet, menda pridobljenega s pomočjo satelita Suomi NNP. Primerjava obeh slik pokaže, da so se ZDA v tem času za okoli dvakrat povečale. Nato so nam leta 2015 pokazali še eno sliko Zemlje, naredili naj bi jo s pomočjo satelita DISCOVR, na kateri pa je očitno, da so se ZDA v triletnem obdobju, od 2012 do 2015, za okoli trikrat zmanjšale.

 

Katera od teh slik je najboljši približek dejanskega stanja? Tega ne vemo, zagotovo pa je tista iz leta 2012 preveč ameriška – dobesedno in simbolno.

 

 

Modri planet leta 2002, 2012 in 2015.

 

 

Seveda bodo Nasini privrženci spet rekli, da primerjave zaradi uporabe različnih objektivov niso primerne. A tudi, če bi to bilo res, kdo pa je kriv za uporabo različnih objektivov, ki naj bi povzročali takšna in drugačna popačenja? So popačenja morebiti namerna? Čemu pri tisočih umetnih satelitih izdelovati popačene fotografije in jih javnosti predstavljati kot verodostojne prikaze našega planeta? Kaj še vse je potem popačeno? V vsem skupaj ni videti nobenega smisla. Na eni strani menda živimo v obdobju, ko lahko nekdo pošlje avtomobil na Mars oziroma vsaj proti Marsu, na drugi strani pa ne moremo dobiti nepopačenih fotografij Zemlje *. Zatorej je edini resen zaključek lahko le ta, da gre pri fotografiranju Zemlje klasična znanstvena metoda s ponovitvenim eksperimentom Nasi precej slabo od rok. Kar ta ponovitveni eksperiment potrjuje, je teza, da je vesolje globoko črno in ne zvezdnato sijoče.

 

Podobnih Nasinih neumnosti, kot smo jih videli zgoraj, lahko na internetu najdete na tone. Zadnja leta sicer prednjačijo montaže in risanke iz Mednarodne vesoljske postaje (MVP), a za konec izpostavimo zelo poveden Nasin podvig z Jupitrom.

 

 

Jupiter, kakršega je leta 2014 posnel Hubble (vir: Nasa)

 

 

Leta 2014 so nam na primer predstavili sliko Jupitra, ki naj bi jo naredil teleskop Hubble. Ker je, vsled visokega proračuna, ki ga Nasa nekako mora upravičiti, potrebno javnost servisirati z vedno novimi vesoljnimi podobami in zgodbami, so nam čez dve leti podali informacijo, da ima tudi Jupiter severni sij. Človek bi pričakoval, da bodo to potrdili s kakšno novo sliko Jupitra. Ne, ostali so zvesti svojim maniram in nam še enkrat pokazali sliko izpred dveh let (povsem enaki vzorci oblakov), na katero so severni sij preprosto dorisali.

 

 

Novi- stari Jupiter z dorisanim severnim sijem junija 2016 (vir: Nasa)

 

 

Mi pa jim moramo sedaj verjeti, da ta sij zares obstaja. Kot jim moramo verjeti, da tudi sama osnovna grafična podoba Jupitra ni izmišljena. Zakaj le, če pa jim še v podobo Zemlje ne moremo verjeti? Razen, če se sprijaznimo, da se velikost kontinentov z leti močno spreminja.

 

 

***

 

Izpostavljeni primeri nam razkrivajo novo podobo Nase. Podobo napihnjene ustanove, ki bogato trži ne le precej votle, temveč tudi povsem izmišljene vsebine. Sama Nasa nam to že nekaj časa govori, le poslušati jo je treba. Sama nas opozarja, kakšno pot prevar je prehodila. Pot, ki je tako dobro utirjena, da ji ni videti konca. Če damo na kup praktično neomejena proračunska sredstva, najboljše filmske studije, znanstveno fantastiko z vse bolj realistično računalniško vizualizacijo (tu je napredek strahoten), se njenim nadaljnjim prevaram res dobro piše. Ali pač?

 

Problem je v življenjskem pravilu, na katerega je opozoril že Mark Twain, in se v praksi vedno znova potrjuje, pravi pa takole: Ni problem ljudi prevarati, veliko večji problem, pogosto celo nemogoče, je ljudem dopovedati, da so bili prevarani. Z drugimi besedami, bolečina ob spoznanju lastne naivnosti je neznosna - znosneje je vztrajati pri neumnosti. Nasa se tega še kako dobro zaveda. Kot tudi avtor tega prispevka. A vredno je poskusiti.

 

(konec)

__________________

* Pazite, glede na ves vložek do sedaj, ne dobivamo iz vesolja praktično ničesar. A lahko kdo za katerikoli posnetek, filmski ali fotografski, dokaže, da je narejen v vesolju, da je avtentičen? Zakaj na primer ni nobenega posnetka v živo iz vesolja, ki bi najprej pokazal naš planet, nato pa s približevanjem velikopovršinske požare v ZDA? Namesto tega nam na primer raje kažejo, »kaj se dogaja na Marsu«. 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,106
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,549
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,803
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,510
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,114
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,477
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 930
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,024
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 839
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 751