Komentar

Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega intenzivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

27.07.2019 23:47
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Viktor Borisovič Šklovski   Rusija   Velimir Hlebnikov   Alexandra Berlina   Bertold Brecht   Aleksander Flaker

Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zavest o življenju samem.

O čem bo tekla beseda v komentarju? Povejmo naglas: o, o, o tem, da tam, kjer so človeku izrezali usta, so mnogim predmetom prišili uho! Tako bi lahko pesnik Velimir Hlebnikov opisal svojega prijatelja, protagonista našega komentarja. Komentar bo tekel o, o, o literarnem znanstveniku Viktorju Borisoviču Šklovskemu. Viktor Borisovič Šklovski je bil humanistični znanstvenik, v svojem bistvu pa škandalist, no tudi literarni zgodovinar je bil, pa scenarist in nenazadnje pisatelj. Povod in vzrok za moj današnji komentar je knjiga-zbornik s teksti Šklovskega, ki jo je uredila komparativistka, literarna znanstvenica Alexandra Berlina; Samoe Šklovskoe - Najbolj Šklovsko - zbornik.

 

Njegovo delo vedno konceptualno povezujem s teoretskim mišljenjem Aleksandra Flakerja. Da, komentiral bom poklic literarnega raziskovalca. Knjigo Alexandre Berlina sem našel na policah knjigarne na Tverskaji ulici v bližini Kremlja, ki je primerljiva s knjigarno Konzorcij na Slovenski cesti. V stometrski krožnici okoli knjigarne sta živela tako Puškin v XIX. stoletju kot Solženicin v XX. stoletju.

 

V preteklih dveh mesecih sem intenzivno urejal svoje umetniške paradokse, da nisem imel preveč časa obiskovati moskovskih prostorov duha umetnosti. Navkljub vsemu sem se v poznih urah zadrževal v knjigarnah, ki obratujejo do polnoči. V njih sem se umirjal: v eni od knjig sem zagledal fotografijo ostarelega Šklovskega iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Neverjetno velika je bila njegova fizična podobnost z literarnim teoretikom Aleksandrom Flakerjem, ki sem ga ravno v osemdesetih letih prvič srečal. To sta bila in še vedno sta meni najbližja literarna in umetnostna teoretika nasploh, ki imata v mojem svetu estetskih orientacij najpomembnejše mesto. Oba sta bila največja strokovnjaka za literarno zavest, za oblikovanje umetniškega sloga. Na osnovi umetniških programskih tekstov sta se združevala ruski avantgardizem in formalizem.

 

Veliko prijateljstvo med Viktorjem Šklovskim in Vladimirjem Majakovskim je bilo osrednja povezava, ki je postala generalni nosilec umetniške smeri in metode. Teorija in praksa na delu. Ravno tem avtomatskim prijateljskim predstavam se je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja uprl Aleksander Flaker. Zastavil si je veliko vprašanje, kaj je tisto, kar zgradi stilno formacijo avantgarde. Menil je, da je inetpretacija Šklovskega preveč personalistična. Ravno s kritiko njegove metode in umetniške smeri je vzpostavil svojo teorijo stilne formacije.

 

Aleksander Flaker je decentno zahteval revizijo teorije Šklovskega s pozicije zgodovinske distance. V enem prvih pogovorov z Aleksandrom Flakerjem, pri katerih je bila prisotna Eda Čufer, mi je povedal, da je bil sicer Šklovski izvrsten teoretik - genij, ki je izumil cel niz pojmovnih in estetskih orientacij, a je bil preveč neposredno potopljen v svoja prijatelstva, ki jih je pristransko opeval. Kar ne pomeni, da tisto kar je opeval ni vredno opevanja!

 

Estetski sij časa je bil preveč kompleksen, da bi ga lahko Šklovski kompleksno ocenjeval, predvsem zaradi svoje osebne vključenosti v gibanje in v metodo. Flaker na noben način ni mogel pristati na to, da je estetsko videnje Šklovskega stilna resnica. Zapustil nam je famozno knjigo Stilne formacije, ki jo je objavil leta 1976. Po Flakerju so stilne formacije v osnovi avantgardistično afirmativne ali pa retrogardistično rušilne! Oboji pa sta legitimni; to je bilo osrednje notranje zvenenje teorije Aleksandra Flakerja.

 

Oba, tako avantgardist in teoretik Viktor Šklovski ter retroavantgardist Aleksander Flaker sta vzpostavila bleščeče kulturne funkcije in kulturne kanone, zgradila sta nam megakulturo modernizma. Menim, da bi se Viktor Šklovski v celoti strinjal s pozicijo stilnih formacij Aleksandra Flakerja. V tistem času, ko je izšla Flakerjeva knjiga, je bil še zelo živ. Nikjer pa nisem zasledil kakršnekoli reakcije Šklovskega na Flakerjevo teorijo stilnih formacij. Menim, da je to ena od mojih bodočih nalog. O tem bi mi lahko poročala Dubravka Ugrešič, ki je bila mnoga leta neposredno vključena v gradniozono evropeizacijo avantgardistične umetnosti.

 

Šklovski je bil človek, ki so ga imenovali človek sprememba. Svečano in na glas je govoril o vrlinah, podvigih ter gloriji svojih prijateljev in prijateljic - umetnikov in umetnic. Svečano je govoril: vsak nov umetniški stil je povezan z najnovejšo vlogo umetnika v skupnosti. Ta pa se nenehoma spremnija. V samem jedru santpetrburške formalistične  šole OPOJAZ, (Društvo za proučevanje pesniškega jezika), ki so jo ustanovili lingvisti, literarni teoretiki in verzologi je bil Viktor Šklovski.

 

 

Primer I.: Beseda ni senca temveč predmet!

 

Primer II.: Šklovski je leta 1925 ostro napadel svoje kolege filologe in njihove stereotipe, da je umetnost mišljenje v podobah! Vse svoje profesionalno življenje se je boril proti podobarstvu v umetnosti.

 

Primer III.: Umetnost mora uporabljati dva pomembna postopka: začudnost (potujitev) in komplicirane oblike, ki naj otežitjo in upočasnitjo gledalcem zaznavanje nasploh.

 

 

Na tem mestu se njegova teorija dotakne Bertolda Brechta.

 

Digresija: Ne morem se upreti, da ne gledam, med tem, ko poslušam in gledam v medijih intervjuvance, ko stojijo pred kamero v njihovem domačem okolju, kakšna umetniška dela jim kot obešenci visijo na njihovih zidovih. Ne moreš verjeti. Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način. Govorim o večinskih hierarhičnih in drugih medijskih osebnostih. Umetnost na njihovih zidovih je srhljiva. Entuiziastična groza je v njih, še katoliške abstrakcije ne premorejo v svojih domovih. Večinsko bedna realistika, v formatih in formah krajine in tipske arhitekture. Še najbolj enostavno krasilstvo jim ne gre od rok, kaj šele, da bi imeli zavest o umetnost. To so večinski ljudje brez posebnosti, ki živijo v svojem okolju brez vsake kulturne vednosti. Konec digresije!

 

Pri Bertoldu Brechtu je pri potujitvenem efektu pomembno izjavljanje akterja. Pri Šklovskem pa z začudnostjo (besede začudnost Fran ne prepozna) znotraj običajnega začutimo posebno. Brechtov potujitveni efekt je dejansko zelo blizu začudnosti (ostranjenje) Šklovskega. Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zvest o življenju samem, za Brechta pa človek skozi umetniški proces dobi zavest, da zares obstaja. Obe metodi sta si dejansko zelo, zelo blizu. Brechtov potujitveni efekt nam omogoča, da se izvzamemo iz procesa življenja in se pogledamo izven samega sebe. Ne da bi nam umetnost pri tem pojasnila, kdo smo, temveč da bi nam življenje povzdignila v območje pravičnega in smiselenega. Umetnost pospeši zavest o etiki tako akterja, ki zastopa vlogo, kot pri gledalcu. Pri Brechtu je umetnost Ministrstvo zavesti, pri Šklovskem pa je Minstrstvo bolečine, če prafraziramo Dubravko Ugrešič. Viktor Šklovski je bil pričevalec rojstva nove umetnosti, zato je zgradil tudi novo teorijo. Na novo videno pomeni začudno. Gledam zato, da bi videl za druge!

 

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega inteznivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
8
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
18
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukrajinsko-ruski sod smodnika: Če se bo Putin čutil ogroženega, bo brez pomislekov sprožil 3. svetovno vojno
10
21.12.2021 21:00
Stanje na vzhodu Evrope je eksplozivno do konca. Evropske države v neposredni soseščini Ruske federacije se čutijo ogrožene in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 2.706
02/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.453
03/
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
Simona Rebolj
Ogledov: 1.664
04/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.198
05/
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
Milan Krek
Ogledov: 1.712
06/
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
Božo Cerar
Ogledov: 1.122
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 795
08/
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
Tomaž Seljak
Ogledov: 664
09/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 391
10/
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.885