Komentar

Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega intenzivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

27.07.2019 23:47
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Viktor Borisovič Šklovski   Rusija   Velimir Hlebnikov   Alexandra Berlina   Bertold Brecht   Aleksander Flaker

Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zavest o življenju samem.

O čem bo tekla beseda v komentarju? Povejmo naglas: o, o, o tem, da tam, kjer so človeku izrezali usta, so mnogim predmetom prišili uho! Tako bi lahko pesnik Velimir Hlebnikov opisal svojega prijatelja, protagonista našega komentarja. Komentar bo tekel o, o, o literarnem znanstveniku Viktorju Borisoviču Šklovskemu. Viktor Borisovič Šklovski je bil humanistični znanstvenik, v svojem bistvu pa škandalist, no tudi literarni zgodovinar je bil, pa scenarist in nenazadnje pisatelj. Povod in vzrok za moj današnji komentar je knjiga-zbornik s teksti Šklovskega, ki jo je uredila komparativistka, literarna znanstvenica Alexandra Berlina; Samoe Šklovskoe - Najbolj Šklovsko - zbornik.

 

Njegovo delo vedno konceptualno povezujem s teoretskim mišljenjem Aleksandra Flakerja. Da, komentiral bom poklic literarnega raziskovalca. Knjigo Alexandre Berlina sem našel na policah knjigarne na Tverskaji ulici v bližini Kremlja, ki je primerljiva s knjigarno Konzorcij na Slovenski cesti. V stometrski krožnici okoli knjigarne sta živela tako Puškin v XIX. stoletju kot Solženicin v XX. stoletju.

 

V preteklih dveh mesecih sem intenzivno urejal svoje umetniške paradokse, da nisem imel preveč časa obiskovati moskovskih prostorov duha umetnosti. Navkljub vsemu sem se v poznih urah zadrževal v knjigarnah, ki obratujejo do polnoči. V njih sem se umirjal: v eni od knjig sem zagledal fotografijo ostarelega Šklovskega iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Neverjetno velika je bila njegova fizična podobnost z literarnim teoretikom Aleksandrom Flakerjem, ki sem ga ravno v osemdesetih letih prvič srečal. To sta bila in še vedno sta meni najbližja literarna in umetnostna teoretika nasploh, ki imata v mojem svetu estetskih orientacij najpomembnejše mesto. Oba sta bila največja strokovnjaka za literarno zavest, za oblikovanje umetniškega sloga. Na osnovi umetniških programskih tekstov sta se združevala ruski avantgardizem in formalizem.

 

Veliko prijateljstvo med Viktorjem Šklovskim in Vladimirjem Majakovskim je bilo osrednja povezava, ki je postala generalni nosilec umetniške smeri in metode. Teorija in praksa na delu. Ravno tem avtomatskim prijateljskim predstavam se je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja uprl Aleksander Flaker. Zastavil si je veliko vprašanje, kaj je tisto, kar zgradi stilno formacijo avantgarde. Menil je, da je inetpretacija Šklovskega preveč personalistična. Ravno s kritiko njegove metode in umetniške smeri je vzpostavil svojo teorijo stilne formacije.

 

Aleksander Flaker je decentno zahteval revizijo teorije Šklovskega s pozicije zgodovinske distance. V enem prvih pogovorov z Aleksandrom Flakerjem, pri katerih je bila prisotna Eda Čufer, mi je povedal, da je bil sicer Šklovski izvrsten teoretik - genij, ki je izumil cel niz pojmovnih in estetskih orientacij, a je bil preveč neposredno potopljen v svoja prijatelstva, ki jih je pristransko opeval. Kar ne pomeni, da tisto kar je opeval ni vredno opevanja!

 

Estetski sij časa je bil preveč kompleksen, da bi ga lahko Šklovski kompleksno ocenjeval, predvsem zaradi svoje osebne vključenosti v gibanje in v metodo. Flaker na noben način ni mogel pristati na to, da je estetsko videnje Šklovskega stilna resnica. Zapustil nam je famozno knjigo Stilne formacije, ki jo je objavil leta 1976. Po Flakerju so stilne formacije v osnovi avantgardistično afirmativne ali pa retrogardistično rušilne! Oboji pa sta legitimni; to je bilo osrednje notranje zvenenje teorije Aleksandra Flakerja.

 

Oba, tako avantgardist in teoretik Viktor Šklovski ter retroavantgardist Aleksander Flaker sta vzpostavila bleščeče kulturne funkcije in kulturne kanone, zgradila sta nam megakulturo modernizma. Menim, da bi se Viktor Šklovski v celoti strinjal s pozicijo stilnih formacij Aleksandra Flakerja. V tistem času, ko je izšla Flakerjeva knjiga, je bil še zelo živ. Nikjer pa nisem zasledil kakršnekoli reakcije Šklovskega na Flakerjevo teorijo stilnih formacij. Menim, da je to ena od mojih bodočih nalog. O tem bi mi lahko poročala Dubravka Ugrešič, ki je bila mnoga leta neposredno vključena v gradniozono evropeizacijo avantgardistične umetnosti.

 

Šklovski je bil človek, ki so ga imenovali človek sprememba. Svečano in na glas je govoril o vrlinah, podvigih ter gloriji svojih prijateljev in prijateljic - umetnikov in umetnic. Svečano je govoril: vsak nov umetniški stil je povezan z najnovejšo vlogo umetnika v skupnosti. Ta pa se nenehoma spremnija. V samem jedru santpetrburške formalistične  šole OPOJAZ, (Društvo za proučevanje pesniškega jezika), ki so jo ustanovili lingvisti, literarni teoretiki in verzologi je bil Viktor Šklovski.

 

 

Primer I.: Beseda ni senca temveč predmet!

 

Primer II.: Šklovski je leta 1925 ostro napadel svoje kolege filologe in njihove stereotipe, da je umetnost mišljenje v podobah! Vse svoje profesionalno življenje se je boril proti podobarstvu v umetnosti.

 

Primer III.: Umetnost mora uporabljati dva pomembna postopka: začudnost (potujitev) in komplicirane oblike, ki naj otežitjo in upočasnitjo gledalcem zaznavanje nasploh.

 

 

Na tem mestu se njegova teorija dotakne Bertolda Brechta.

 

Digresija: Ne morem se upreti, da ne gledam, med tem, ko poslušam in gledam v medijih intervjuvance, ko stojijo pred kamero v njihovem domačem okolju, kakšna umetniška dela jim kot obešenci visijo na njihovih zidovih. Ne moreš verjeti. Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način. Govorim o večinskih hierarhičnih in drugih medijskih osebnostih. Umetnost na njihovih zidovih je srhljiva. Entuiziastična groza je v njih, še katoliške abstrakcije ne premorejo v svojih domovih. Večinsko bedna realistika, v formatih in formah krajine in tipske arhitekture. Še najbolj enostavno krasilstvo jim ne gre od rok, kaj šele, da bi imeli zavest o umetnost. To so večinski ljudje brez posebnosti, ki živijo v svojem okolju brez vsake kulturne vednosti. Konec digresije!

 

Pri Bertoldu Brechtu je pri potujitvenem efektu pomembno izjavljanje akterja. Pri Šklovskem pa z začudnostjo (besede začudnost Fran ne prepozna) znotraj običajnega začutimo posebno. Brechtov potujitveni efekt je dejansko zelo blizu začudnosti (ostranjenje) Šklovskega. Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zvest o življenju samem, za Brechta pa človek skozi umetniški proces dobi zavest, da zares obstaja. Obe metodi sta si dejansko zelo, zelo blizu. Brechtov potujitveni efekt nam omogoča, da se izvzamemo iz procesa življenja in se pogledamo izven samega sebe. Ne da bi nam umetnost pri tem pojasnila, kdo smo, temveč da bi nam življenje povzdignila v območje pravičnega in smiselenega. Umetnost pospeši zavest o etiki tako akterja, ki zastopa vlogo, kot pri gledalcu. Pri Brechtu je umetnost Ministrstvo zavesti, pri Šklovskem pa je Minstrstvo bolečine, če prafraziramo Dubravko Ugrešič. Viktor Šklovski je bil pričevalec rojstva nove umetnosti, zato je zgradil tudi novo teorijo. Na novo videno pomeni začudno. Gledam zato, da bi videl za druge!

 

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega inteznivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O samozavesti slovenskih politikov: Vsi imajo načrt, dokler ne dobijo ene na gobec*
2
14.08.2020 22:44
Slepo pego samozavesti smo lahko lepo videli ob sestopu visokega ameriškega gosta z letala. Državni sekretar Mike Pompeo se je ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
6
12.08.2020 23:00
Z žalostjo spremljam dogajanje, povezano s 5G in uvajanjem te tehnologije. Ne motita me kolega Gregor Kos in njegovo gibanje, ki ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
4
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
12
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
17
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
14
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.474
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.428
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 2.068
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.026
05/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.707
06/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.788
07/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.429
08/
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.339
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.194
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 14.849