Komentar

Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega intenzivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

27.07.2019 23:47
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Viktor Borisovič Šklovski   Rusija   Velimir Hlebnikov   Alexandra Berlina   Bertold Brecht   Aleksander Flaker

Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zavest o življenju samem.

O čem bo tekla beseda v komentarju? Povejmo naglas: o, o, o tem, da tam, kjer so človeku izrezali usta, so mnogim predmetom prišili uho! Tako bi lahko pesnik Velimir Hlebnikov opisal svojega prijatelja, protagonista našega komentarja. Komentar bo tekel o, o, o literarnem znanstveniku Viktorju Borisoviču Šklovskemu. Viktor Borisovič Šklovski je bil humanistični znanstvenik, v svojem bistvu pa škandalist, no tudi literarni zgodovinar je bil, pa scenarist in nenazadnje pisatelj. Povod in vzrok za moj današnji komentar je knjiga-zbornik s teksti Šklovskega, ki jo je uredila komparativistka, literarna znanstvenica Alexandra Berlina; Samoe Šklovskoe - Najbolj Šklovsko - zbornik.

 

Njegovo delo vedno konceptualno povezujem s teoretskim mišljenjem Aleksandra Flakerja. Da, komentiral bom poklic literarnega raziskovalca. Knjigo Alexandre Berlina sem našel na policah knjigarne na Tverskaji ulici v bližini Kremlja, ki je primerljiva s knjigarno Konzorcij na Slovenski cesti. V stometrski krožnici okoli knjigarne sta živela tako Puškin v XIX. stoletju kot Solženicin v XX. stoletju.

 

V preteklih dveh mesecih sem intenzivno urejal svoje umetniške paradokse, da nisem imel preveč časa obiskovati moskovskih prostorov duha umetnosti. Navkljub vsemu sem se v poznih urah zadrževal v knjigarnah, ki obratujejo do polnoči. V njih sem se umirjal: v eni od knjig sem zagledal fotografijo ostarelega Šklovskega iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Neverjetno velika je bila njegova fizična podobnost z literarnim teoretikom Aleksandrom Flakerjem, ki sem ga ravno v osemdesetih letih prvič srečal. To sta bila in še vedno sta meni najbližja literarna in umetnostna teoretika nasploh, ki imata v mojem svetu estetskih orientacij najpomembnejše mesto. Oba sta bila največja strokovnjaka za literarno zavest, za oblikovanje umetniškega sloga. Na osnovi umetniških programskih tekstov sta se združevala ruski avantgardizem in formalizem.

 

Veliko prijateljstvo med Viktorjem Šklovskim in Vladimirjem Majakovskim je bilo osrednja povezava, ki je postala generalni nosilec umetniške smeri in metode. Teorija in praksa na delu. Ravno tem avtomatskim prijateljskim predstavam se je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja uprl Aleksander Flaker. Zastavil si je veliko vprašanje, kaj je tisto, kar zgradi stilno formacijo avantgarde. Menil je, da je inetpretacija Šklovskega preveč personalistična. Ravno s kritiko njegove metode in umetniške smeri je vzpostavil svojo teorijo stilne formacije.

 

Aleksander Flaker je decentno zahteval revizijo teorije Šklovskega s pozicije zgodovinske distance. V enem prvih pogovorov z Aleksandrom Flakerjem, pri katerih je bila prisotna Eda Čufer, mi je povedal, da je bil sicer Šklovski izvrsten teoretik - genij, ki je izumil cel niz pojmovnih in estetskih orientacij, a je bil preveč neposredno potopljen v svoja prijatelstva, ki jih je pristransko opeval. Kar ne pomeni, da tisto kar je opeval ni vredno opevanja!

 

Estetski sij časa je bil preveč kompleksen, da bi ga lahko Šklovski kompleksno ocenjeval, predvsem zaradi svoje osebne vključenosti v gibanje in v metodo. Flaker na noben način ni mogel pristati na to, da je estetsko videnje Šklovskega stilna resnica. Zapustil nam je famozno knjigo Stilne formacije, ki jo je objavil leta 1976. Po Flakerju so stilne formacije v osnovi avantgardistično afirmativne ali pa retrogardistično rušilne! Oboji pa sta legitimni; to je bilo osrednje notranje zvenenje teorije Aleksandra Flakerja.

 

Oba, tako avantgardist in teoretik Viktor Šklovski ter retroavantgardist Aleksander Flaker sta vzpostavila bleščeče kulturne funkcije in kulturne kanone, zgradila sta nam megakulturo modernizma. Menim, da bi se Viktor Šklovski v celoti strinjal s pozicijo stilnih formacij Aleksandra Flakerja. V tistem času, ko je izšla Flakerjeva knjiga, je bil še zelo živ. Nikjer pa nisem zasledil kakršnekoli reakcije Šklovskega na Flakerjevo teorijo stilnih formacij. Menim, da je to ena od mojih bodočih nalog. O tem bi mi lahko poročala Dubravka Ugrešič, ki je bila mnoga leta neposredno vključena v gradniozono evropeizacijo avantgardistične umetnosti.

 

Šklovski je bil človek, ki so ga imenovali človek sprememba. Svečano in na glas je govoril o vrlinah, podvigih ter gloriji svojih prijateljev in prijateljic - umetnikov in umetnic. Svečano je govoril: vsak nov umetniški stil je povezan z najnovejšo vlogo umetnika v skupnosti. Ta pa se nenehoma spremnija. V samem jedru santpetrburške formalistične  šole OPOJAZ, (Društvo za proučevanje pesniškega jezika), ki so jo ustanovili lingvisti, literarni teoretiki in verzologi je bil Viktor Šklovski.

 

 

Primer I.: Beseda ni senca temveč predmet!

 

Primer II.: Šklovski je leta 1925 ostro napadel svoje kolege filologe in njihove stereotipe, da je umetnost mišljenje v podobah! Vse svoje profesionalno življenje se je boril proti podobarstvu v umetnosti.

 

Primer III.: Umetnost mora uporabljati dva pomembna postopka: začudnost (potujitev) in komplicirane oblike, ki naj otežitjo in upočasnitjo gledalcem zaznavanje nasploh.

 

 

Na tem mestu se njegova teorija dotakne Bertolda Brechta.

 

Digresija: Ne morem se upreti, da ne gledam, med tem, ko poslušam in gledam v medijih intervjuvance, ko stojijo pred kamero v njihovem domačem okolju, kakšna umetniška dela jim kot obešenci visijo na njihovih zidovih. Ne moreš verjeti. Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način. Govorim o večinskih hierarhičnih in drugih medijskih osebnostih. Umetnost na njihovih zidovih je srhljiva. Entuiziastična groza je v njih, še katoliške abstrakcije ne premorejo v svojih domovih. Večinsko bedna realistika, v formatih in formah krajine in tipske arhitekture. Še najbolj enostavno krasilstvo jim ne gre od rok, kaj šele, da bi imeli zavest o umetnost. To so večinski ljudje brez posebnosti, ki živijo v svojem okolju brez vsake kulturne vednosti. Konec digresije!

 

Pri Bertoldu Brechtu je pri potujitvenem efektu pomembno izjavljanje akterja. Pri Šklovskem pa z začudnostjo (besede začudnost Fran ne prepozna) znotraj običajnega začutimo posebno. Brechtov potujitveni efekt je dejansko zelo blizu začudnosti (ostranjenje) Šklovskega. Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zvest o življenju samem, za Brechta pa človek skozi umetniški proces dobi zavest, da zares obstaja. Obe metodi sta si dejansko zelo, zelo blizu. Brechtov potujitveni efekt nam omogoča, da se izvzamemo iz procesa življenja in se pogledamo izven samega sebe. Ne da bi nam umetnost pri tem pojasnila, kdo smo, temveč da bi nam življenje povzdignila v območje pravičnega in smiselenega. Umetnost pospeši zavest o etiki tako akterja, ki zastopa vlogo, kot pri gledalcu. Pri Brechtu je umetnost Ministrstvo zavesti, pri Šklovskem pa je Minstrstvo bolečine, če prafraziramo Dubravko Ugrešič. Viktor Šklovski je bil pričevalec rojstva nove umetnosti, zato je zgradil tudi novo teorijo. Na novo videno pomeni začudno. Gledam zato, da bi videl za druge!

 

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega inteznivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920