Komentar

Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega intenzivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

27.07.2019 23:47
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Viktor Borisovič Šklovski   Rusija   Velimir Hlebnikov   Alexandra Berlina   Bertold Brecht   Aleksander Flaker

Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zavest o življenju samem.

O čem bo tekla beseda v komentarju? Povejmo naglas: o, o, o tem, da tam, kjer so človeku izrezali usta, so mnogim predmetom prišili uho! Tako bi lahko pesnik Velimir Hlebnikov opisal svojega prijatelja, protagonista našega komentarja. Komentar bo tekel o, o, o literarnem znanstveniku Viktorju Borisoviču Šklovskemu. Viktor Borisovič Šklovski je bil humanistični znanstvenik, v svojem bistvu pa škandalist, no tudi literarni zgodovinar je bil, pa scenarist in nenazadnje pisatelj. Povod in vzrok za moj današnji komentar je knjiga-zbornik s teksti Šklovskega, ki jo je uredila komparativistka, literarna znanstvenica Alexandra Berlina; Samoe Šklovskoe - Najbolj Šklovsko - zbornik.

 

Njegovo delo vedno konceptualno povezujem s teoretskim mišljenjem Aleksandra Flakerja. Da, komentiral bom poklic literarnega raziskovalca. Knjigo Alexandre Berlina sem našel na policah knjigarne na Tverskaji ulici v bližini Kremlja, ki je primerljiva s knjigarno Konzorcij na Slovenski cesti. V stometrski krožnici okoli knjigarne sta živela tako Puškin v XIX. stoletju kot Solženicin v XX. stoletju.

 

V preteklih dveh mesecih sem intenzivno urejal svoje umetniške paradokse, da nisem imel preveč časa obiskovati moskovskih prostorov duha umetnosti. Navkljub vsemu sem se v poznih urah zadrževal v knjigarnah, ki obratujejo do polnoči. V njih sem se umirjal: v eni od knjig sem zagledal fotografijo ostarelega Šklovskega iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Neverjetno velika je bila njegova fizična podobnost z literarnim teoretikom Aleksandrom Flakerjem, ki sem ga ravno v osemdesetih letih prvič srečal. To sta bila in še vedno sta meni najbližja literarna in umetnostna teoretika nasploh, ki imata v mojem svetu estetskih orientacij najpomembnejše mesto. Oba sta bila največja strokovnjaka za literarno zavest, za oblikovanje umetniškega sloga. Na osnovi umetniških programskih tekstov sta se združevala ruski avantgardizem in formalizem.

 

Veliko prijateljstvo med Viktorjem Šklovskim in Vladimirjem Majakovskim je bilo osrednja povezava, ki je postala generalni nosilec umetniške smeri in metode. Teorija in praksa na delu. Ravno tem avtomatskim prijateljskim predstavam se je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja uprl Aleksander Flaker. Zastavil si je veliko vprašanje, kaj je tisto, kar zgradi stilno formacijo avantgarde. Menil je, da je inetpretacija Šklovskega preveč personalistična. Ravno s kritiko njegove metode in umetniške smeri je vzpostavil svojo teorijo stilne formacije.

 

Aleksander Flaker je decentno zahteval revizijo teorije Šklovskega s pozicije zgodovinske distance. V enem prvih pogovorov z Aleksandrom Flakerjem, pri katerih je bila prisotna Eda Čufer, mi je povedal, da je bil sicer Šklovski izvrsten teoretik - genij, ki je izumil cel niz pojmovnih in estetskih orientacij, a je bil preveč neposredno potopljen v svoja prijatelstva, ki jih je pristransko opeval. Kar ne pomeni, da tisto kar je opeval ni vredno opevanja!

 

Estetski sij časa je bil preveč kompleksen, da bi ga lahko Šklovski kompleksno ocenjeval, predvsem zaradi svoje osebne vključenosti v gibanje in v metodo. Flaker na noben način ni mogel pristati na to, da je estetsko videnje Šklovskega stilna resnica. Zapustil nam je famozno knjigo Stilne formacije, ki jo je objavil leta 1976. Po Flakerju so stilne formacije v osnovi avantgardistično afirmativne ali pa retrogardistično rušilne! Oboji pa sta legitimni; to je bilo osrednje notranje zvenenje teorije Aleksandra Flakerja.

 

Oba, tako avantgardist in teoretik Viktor Šklovski ter retroavantgardist Aleksander Flaker sta vzpostavila bleščeče kulturne funkcije in kulturne kanone, zgradila sta nam megakulturo modernizma. Menim, da bi se Viktor Šklovski v celoti strinjal s pozicijo stilnih formacij Aleksandra Flakerja. V tistem času, ko je izšla Flakerjeva knjiga, je bil še zelo živ. Nikjer pa nisem zasledil kakršnekoli reakcije Šklovskega na Flakerjevo teorijo stilnih formacij. Menim, da je to ena od mojih bodočih nalog. O tem bi mi lahko poročala Dubravka Ugrešič, ki je bila mnoga leta neposredno vključena v gradniozono evropeizacijo avantgardistične umetnosti.

 

Šklovski je bil človek, ki so ga imenovali človek sprememba. Svečano in na glas je govoril o vrlinah, podvigih ter gloriji svojih prijateljev in prijateljic - umetnikov in umetnic. Svečano je govoril: vsak nov umetniški stil je povezan z najnovejšo vlogo umetnika v skupnosti. Ta pa se nenehoma spremnija. V samem jedru santpetrburške formalistične  šole OPOJAZ, (Društvo za proučevanje pesniškega jezika), ki so jo ustanovili lingvisti, literarni teoretiki in verzologi je bil Viktor Šklovski.

 

 

Primer I.: Beseda ni senca temveč predmet!

 

Primer II.: Šklovski je leta 1925 ostro napadel svoje kolege filologe in njihove stereotipe, da je umetnost mišljenje v podobah! Vse svoje profesionalno življenje se je boril proti podobarstvu v umetnosti.

 

Primer III.: Umetnost mora uporabljati dva pomembna postopka: začudnost (potujitev) in komplicirane oblike, ki naj otežitjo in upočasnitjo gledalcem zaznavanje nasploh.

 

 

Na tem mestu se njegova teorija dotakne Bertolda Brechta.

 

Digresija: Ne morem se upreti, da ne gledam, med tem, ko poslušam in gledam v medijih intervjuvance, ko stojijo pred kamero v njihovem domačem okolju, kakšna umetniška dela jim kot obešenci visijo na njihovih zidovih. Ne moreš verjeti. Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način. Govorim o večinskih hierarhičnih in drugih medijskih osebnostih. Umetnost na njihovih zidovih je srhljiva. Entuiziastična groza je v njih, še katoliške abstrakcije ne premorejo v svojih domovih. Večinsko bedna realistika, v formatih in formah krajine in tipske arhitekture. Še najbolj enostavno krasilstvo jim ne gre od rok, kaj šele, da bi imeli zavest o umetnost. To so večinski ljudje brez posebnosti, ki živijo v svojem okolju brez vsake kulturne vednosti. Konec digresije!

 

Pri Bertoldu Brechtu je pri potujitvenem efektu pomembno izjavljanje akterja. Pri Šklovskem pa z začudnostjo (besede začudnost Fran ne prepozna) znotraj običajnega začutimo posebno. Brechtov potujitveni efekt je dejansko zelo blizu začudnosti (ostranjenje) Šklovskega. Za Šklovskega je umetnost tisto, kar pri človeku proizvede zvest o življenju samem, za Brechta pa človek skozi umetniški proces dobi zavest, da zares obstaja. Obe metodi sta si dejansko zelo, zelo blizu. Brechtov potujitveni efekt nam omogoča, da se izvzamemo iz procesa življenja in se pogledamo izven samega sebe. Ne da bi nam umetnost pri tem pojasnila, kdo smo, temveč da bi nam življenje povzdignila v območje pravičnega in smiselenega. Umetnost pospeši zavest o etiki tako akterja, ki zastopa vlogo, kot pri gledalcu. Pri Brechtu je umetnost Ministrstvo zavesti, pri Šklovskem pa je Minstrstvo bolečine, če prafraziramo Dubravko Ugrešič. Viktor Šklovski je bil pričevalec rojstva nove umetnosti, zato je zgradil tudi novo teorijo. Na novo videno pomeni začudno. Gledam zato, da bi videl za druge!

 

Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni na strani eserjev, na strani začasne vlade Kerenskega. Po zmagi leninistov nad Kerenskim je zelo mlad doživel ekzilno iskušnjo. Posledica njegovega inteznivenga kontakta s tujino je bila njegova dokončna vrnitev v novo komunistično domovino. Kmalu po povratku je vstopil v umetniški krog Vladimirja Majakovskega in Velimirja Hlebnikova. Vsi skupaj so zapeli: Mi v umetnosti skrbimo za vstajenje življenja, to je naš obči obrazec, to je naš obraz!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
9
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,533
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,136
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,571
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,462
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,954
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,841
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 832
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 695
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,114