Komentar

Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija

Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino.

30.07.2019 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropa   Združene države   Atlantska listina   1941   brexit   EU   Rusija   Velika Britanija   Francija   Nemčija   Churchill   F.D. Roosevelt

Spori med ZDA in EU, predvsem pa izstop Velike Britanije iz EU delijo zahodno zavezništvo na dva dela: na anglo-ameriško povezavo in na kontinentalno Evropo; na amerikofilski in (blago) amerikofobni del.

Najpomembnejša dogodka poletja 1941 sta bila Hitlerjev junijski napad na Sovjetsko zvezo in avgustovska Atlantska listina, ki sta jo na krovu ameriške križarke USS Augusta v novofundlandskem zalivu Placentia sestavila Winston Churchill in Franklin Delano Roosevelt. Atlantska listina je navdihnila mnoge vojaške in politične načrte od zavezništva v II. svetovni vojni, OZN, Nata in - navsezadnje - Evropske skupnosti oz. Evropske unije. ("Oče Evrope" Jean Monnet je bil Rooseveltov svetovalec in pobudnik tesnega sodelovanja med Evropo in Ameriko.)

 

Kaj pravi (med drugim) Atlantska listina? Velika Britanija in ZDA sta izjavili, da:

 

1. spoštujeta pravico vseh ljudstev, da si izberejo obliko vladavine, v kakršni hočejo živeti; in želita, da se potem, ko so jim bile nasilno odvzete, ljudstvom vrnejo njihove suverene pravice in samouprava;

 

2. si bosta, z dolžnim upoštevanjem sedanjih obveznosti, prizadevali, da bi lahko vse velike in majhne države, zmagovalke ali premagane, ob enakih pogojih uživale in bile udeležene v trgovanju, dostopu do surovin, kolikor jih zmore svet in kolikor jih potrebuje vsaka za svoje gospodarsko blaginjo;

 

3. želita vzpostaviti kar najuspešnejše sodelovanje vseh narodov na področju gospodarstva, da bi se vsem izboljšali merila dela, pogoji gospodarskega napredovanja in družbena varnost;

 

4. upata, da se bo po dokončnem uničenju nacistične tiranije uveljavil mir, ki bo dal vsem narodom sredstva, da bodo lahko živeli vsak v svojih mejah in ki bo zagotovil vsem ljudem v vseh deželah, da bodo živeli osvobojeni strahu in pomanjkanja …

 

 

Poleti leta 1941 je potemtakem na eni strani propadlo zavezništvo med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, na drugi strani pa se je ustvarilo/potrdilo zavezništvo med Britanci in Američani. Med vojno je bilo vzpostavljeno zavezništvo med Američani, Britanci in Sovjeti, ki se je po vojni pokvarilo, ker so Anglo-Američani polovico Evrope osvobodili, drugo polovico pa so Sovjeti okupirali. Sporočilo in miselnost Atlantske listine sta se najbolj posrečeno izrazila v zavezništvu Nato. Nato in Evropska skupnost / unija oz. zavezništvo Zahoda so zakoniti dediči Atlantske listine. Po koncu hladne vojne se je osvobojeno ozemlje Zahoda razširilo praktično do ruskih meja. Po padcu Berlinskega zidu se je evropska vzhodna meja premaknila proti vzhodu, z brexitom je Evropa "izgubila" ozemlje na zahodu.

 

Spori med ZDA in EU, predvsem pa izstop Velike Britanije iz EU delijo zahodno zavezništvo na dva dela: na anglo-ameriško povezavo in na kontinentalno Evropo; na amerikofilski in (blago) amerikofobni del. Na neki način to ne velja za srednje- in vzhodnoevropske države, ki so (razen Slovenije!) predvsem rusofobne; medtem ko se v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji pojavlja (blaga) rusofilija. Ta delitev - kot smo videli ob koncu tridesetih in v 60. letih - ni čisto nova. Velika Britanija prvotno ni bila članica evropske družine; ko pa se ji je v 60. letih hotela pridružiti, so jo ustavili Francozi, konkretno Charles de Gaulle. Francija se je v istem času umikala tudi iz Nata: de Gaulle je Francijo leta 1966 umaknil iz "integrirane vojaške poveljniške strukture". Velika Britanija se je včlanila v Evropsko skupnost po de Gaullovem odhodu šele leta 1969. V evropskem gospodinjstvu je živela 50 let. Angleži namesto zlate poroke praznujejo zlato razvezo.

 

Na prvi pogled ta širokopoteznost ne zadeva severnoatlantskega zavezništva Nata. Kljub temu nekatere najnovejše raziskave [1] pričajo o neodločnosti in raznolikosti evropskih obrambnih politik. 

 

 

Še nekaj podatkov in datumov važnejših dogodkov v desetletju 2008-2019:

 

* april 2008: vrh Nata v Bukarešti (ob zadržanosti EU) nasprotuje vključevanju Gruzije in Ukrajine;

 

* avgust 2008: rusko-gruzijska vojna, Gruzija izgubi Abhazijo in Južno Osetijo;

 

* maj 2011 - oktober 2012: gradnja rusko-nemškega plinovoda Nord Stream (Severni tok);

 

* maj 2012: Vladimir Putin nastopi tretji predsedniški mandat;

 

* julij 2013: papež Frančišek obišče otok Lampeduso in izreče dobrodošlico beguncem;

 

* 18. marec 2014: Rusija priključi Krim;

 

* 21. marec 2014: sporazum o pridruženem članstvu Ukrajine v EU;

 

* julij 2014: v Berlinu sestanek Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine zaradi ukrajinske krize;

 

* november 2014: predsednik evropske komisije postane Jean-Claude Juncker;

 

* februar 2015: sporazum Minsk II (med Francijo, Nemčijo, Rusijo in Ukrajino);

 

* julij 2015: pogajanja (stalnih članic VS OZN) z Iranom o jedrskem sporazumu (od Evropejcev navzoči Britanci, Francozi, Nemci in Rusi);

 

* avgust 2015: Angela Merkel izreče dobrodošlico migrantom;

 

* junij 2016: britanski referendum o izstopu iz EU;

 

* januar 2017: Trump postane ameriški predsednik;

 

* januar 2017: Trumpov "Executive order" za gradnjo ameriško-mehiškega zidu;

 

* april 2017: sporazum Nord Stream II;

 

* maj 2017: zagovornik "Evropske strateške avtonomije" (ESA) Emmanuel Macron postane francoski predsednik;

 

* maj 2018: Trump oznanil ameriški izstop iz iranskega jedrskega sporazuma;

 

* julij 2018: Trump kritiziral evropske članice Nata;

 

* oktober 2018: Trump oznanil izstop iz sovjetsko-ameriškega sporazuma o prepovedi jedrskih izstrelkov srednjega dosega (Intermediate-Range Nuclear Forces /INF/Treaty);

 

* julij 2019: Ursula von der Leyen postane predsednica Evropske komisije;

 

* julij 2019: Trump čestita gorečemu zagovorniku brexita Borisu Johnsonu ob izvolitvi za predsednika konservativcev (in britanske vlade).

 

 

Iz (sicer nepopolnega) seznama dogodkov so razvidne glavne fronte občutljivih odnosov med ZDA, evropskimi državami (Velika Britanija, Nemčija, Francija) in Rusijo. Iz tega seznama je razvidna relativno slabotna moč/odsotnost Evropske unije kot igralca na svetovnem prizorišču. Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino. Zavezništvo med Nemci in Rusi je bilo veljavno pred nastankom Atlantske listine.

 

* večja slika

________________

[1] Npr. raziskava ECFR (European Council on Foreign Relations): Ulrike Franke and Tara Varma, "Independence Play: Europe’s Pursuit of Strategic Autonomy", Security Scorecard (julij 2019).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
0
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.663
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.665
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.731
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.090
05/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.237
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.142
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.879
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.709
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.092
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.473