Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino.
Najpomembnejša dogodka poletja 1941 sta bila Hitlerjev junijski napad na Sovjetsko zvezo in avgustovska Atlantska listina, ki sta jo na krovu ameriške križarke USS Augusta v novofundlandskem zalivu Placentia sestavila Winston Churchill in Franklin Delano Roosevelt. Atlantska listina je navdihnila mnoge vojaške in politične načrte od zavezništva v II. svetovni vojni, OZN, Nata in - navsezadnje - Evropske skupnosti oz. Evropske unije. ("Oče Evrope" Jean Monnet je bil Rooseveltov svetovalec in pobudnik tesnega sodelovanja med Evropo in Ameriko.)
Kaj pravi (med drugim) Atlantska listina? Velika Britanija in ZDA sta izjavili, da:
1. spoštujeta pravico vseh ljudstev, da si izberejo obliko vladavine, v kakršni hočejo živeti; in želita, da se potem, ko so jim bile nasilno odvzete, ljudstvom vrnejo njihove suverene pravice in samouprava;
2. si bosta, z dolžnim upoštevanjem sedanjih obveznosti, prizadevali, da bi lahko vse velike in majhne države, zmagovalke ali premagane, ob enakih pogojih uživale in bile udeležene v trgovanju, dostopu do surovin, kolikor jih zmore svet in kolikor jih potrebuje vsaka za svoje gospodarsko blaginjo;
3. želita vzpostaviti kar najuspešnejše sodelovanje vseh narodov na področju gospodarstva, da bi se vsem izboljšali merila dela, pogoji gospodarskega napredovanja in družbena varnost;
4. upata, da se bo po dokončnem uničenju nacistične tiranije uveljavil mir, ki bo dal vsem narodom sredstva, da bodo lahko živeli vsak v svojih mejah in ki bo zagotovil vsem ljudem v vseh deželah, da bodo živeli osvobojeni strahu in pomanjkanja …
Poleti leta 1941 je potemtakem na eni strani propadlo zavezništvo med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, na drugi strani pa se je ustvarilo/potrdilo zavezništvo med Britanci in Američani. Med vojno je bilo vzpostavljeno zavezništvo med Američani, Britanci in Sovjeti, ki se je po vojni pokvarilo, ker so Anglo-Američani polovico Evrope osvobodili, drugo polovico pa so Sovjeti okupirali. Sporočilo in miselnost Atlantske listine sta se najbolj posrečeno izrazila v zavezništvu Nato. Nato in Evropska skupnost / unija oz. zavezništvo Zahoda so zakoniti dediči Atlantske listine. Po koncu hladne vojne se je osvobojeno ozemlje Zahoda razširilo praktično do ruskih meja. Po padcu Berlinskega zidu se je evropska vzhodna meja premaknila proti vzhodu, z brexitom je Evropa "izgubila" ozemlje na zahodu.
Spori med ZDA in EU, predvsem pa izstop Velike Britanije iz EU delijo zahodno zavezništvo na dva dela: na anglo-ameriško povezavo in na kontinentalno Evropo; na amerikofilski in (blago) amerikofobni del. Na neki način to ne velja za srednje- in vzhodnoevropske države, ki so (razen Slovenije!) predvsem rusofobne; medtem ko se v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji pojavlja (blaga) rusofilija. Ta delitev - kot smo videli ob koncu tridesetih in v 60. letih - ni čisto nova. Velika Britanija prvotno ni bila članica evropske družine; ko pa se ji je v 60. letih hotela pridružiti, so jo ustavili Francozi, konkretno Charles de Gaulle. Francija se je v istem času umikala tudi iz Nata: de Gaulle je Francijo leta 1966 umaknil iz "integrirane vojaške poveljniške strukture". Velika Britanija se je včlanila v Evropsko skupnost po de Gaullovem odhodu šele leta 1969. V evropskem gospodinjstvu je živela 50 let. Angleži namesto zlate poroke praznujejo zlato razvezo.
Na prvi pogled ta širokopoteznost ne zadeva severnoatlantskega zavezništva Nata. Kljub temu nekatere najnovejše raziskave [1] pričajo o neodločnosti in raznolikosti evropskih obrambnih politik.
Še nekaj podatkov in datumov važnejših dogodkov v desetletju 2008-2019:
* april 2008: vrh Nata v Bukarešti (ob zadržanosti EU) nasprotuje vključevanju Gruzije in Ukrajine;
* avgust 2008: rusko-gruzijska vojna, Gruzija izgubi Abhazijo in Južno Osetijo;
* maj 2011 - oktober 2012: gradnja rusko-nemškega plinovoda Nord Stream (Severni tok);
* maj 2012: Vladimir Putin nastopi tretji predsedniški mandat;
* julij 2013: papež Frančišek obišče otok Lampeduso in izreče dobrodošlico beguncem;
* 18. marec 2014: Rusija priključi Krim;
* 21. marec 2014: sporazum o pridruženem članstvu Ukrajine v EU;
* julij 2014: v Berlinu sestanek Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine zaradi ukrajinske krize;
* november 2014: predsednik evropske komisije postane Jean-Claude Juncker;
* februar 2015: sporazum Minsk II (med Francijo, Nemčijo, Rusijo in Ukrajino);
* julij 2015: pogajanja (stalnih članic VS OZN) z Iranom o jedrskem sporazumu (od Evropejcev navzoči Britanci, Francozi, Nemci in Rusi);
* avgust 2015: Angela Merkel izreče dobrodošlico migrantom;
* junij 2016: britanski referendum o izstopu iz EU;
* januar 2017: Trump postane ameriški predsednik;
* januar 2017: Trumpov "Executive order" za gradnjo ameriško-mehiškega zidu;
* april 2017: sporazum Nord Stream II;
* maj 2017: zagovornik "Evropske strateške avtonomije" (ESA) Emmanuel Macron postane francoski predsednik;
* maj 2018: Trump oznanil ameriški izstop iz iranskega jedrskega sporazuma;
* julij 2018: Trump kritiziral evropske članice Nata;
* oktober 2018: Trump oznanil izstop iz sovjetsko-ameriškega sporazuma o prepovedi jedrskih izstrelkov srednjega dosega (Intermediate-Range Nuclear Forces /INF/Treaty);
* julij 2019: Ursula von der Leyen postane predsednica Evropske komisije;
* julij 2019: Trump čestita gorečemu zagovorniku brexita Borisu Johnsonu ob izvolitvi za predsednika konservativcev (in britanske vlade).
Iz (sicer nepopolnega) seznama dogodkov so razvidne glavne fronte občutljivih odnosov med ZDA, evropskimi državami (Velika Britanija, Nemčija, Francija) in Rusijo. Iz tega seznama je razvidna relativno slabotna moč/odsotnost Evropske unije kot igralca na svetovnem prizorišču. Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino. Zavezništvo med Nemci in Rusi je bilo veljavno pred nastankom Atlantske listine.
* večja slika
________________
[1] Npr. raziskava ECFR (European Council on Foreign Relations): Ulrike Franke and Tara Varma, "Independence Play: Europe’s Pursuit of Strategic Autonomy", Security Scorecard (julij 2019).