Komentar

Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija

Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino.

30.07.2019 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropa   Združene države   Atlantska listina   1941   brexit   EU   Rusija   Velika Britanija   Francija   Nemčija   Churchill   F.D. Roosevelt

Spori med ZDA in EU, predvsem pa izstop Velike Britanije iz EU delijo zahodno zavezništvo na dva dela: na anglo-ameriško povezavo in na kontinentalno Evropo; na amerikofilski in (blago) amerikofobni del.

Najpomembnejša dogodka poletja 1941 sta bila Hitlerjev junijski napad na Sovjetsko zvezo in avgustovska Atlantska listina, ki sta jo na krovu ameriške križarke USS Augusta v novofundlandskem zalivu Placentia sestavila Winston Churchill in Franklin Delano Roosevelt. Atlantska listina je navdihnila mnoge vojaške in politične načrte od zavezništva v II. svetovni vojni, OZN, Nata in - navsezadnje - Evropske skupnosti oz. Evropske unije. ("Oče Evrope" Jean Monnet je bil Rooseveltov svetovalec in pobudnik tesnega sodelovanja med Evropo in Ameriko.)

 

Kaj pravi (med drugim) Atlantska listina? Velika Britanija in ZDA sta izjavili, da:

 

1. spoštujeta pravico vseh ljudstev, da si izberejo obliko vladavine, v kakršni hočejo živeti; in želita, da se potem, ko so jim bile nasilno odvzete, ljudstvom vrnejo njihove suverene pravice in samouprava;

 

2. si bosta, z dolžnim upoštevanjem sedanjih obveznosti, prizadevali, da bi lahko vse velike in majhne države, zmagovalke ali premagane, ob enakih pogojih uživale in bile udeležene v trgovanju, dostopu do surovin, kolikor jih zmore svet in kolikor jih potrebuje vsaka za svoje gospodarsko blaginjo;

 

3. želita vzpostaviti kar najuspešnejše sodelovanje vseh narodov na področju gospodarstva, da bi se vsem izboljšali merila dela, pogoji gospodarskega napredovanja in družbena varnost;

 

4. upata, da se bo po dokončnem uničenju nacistične tiranije uveljavil mir, ki bo dal vsem narodom sredstva, da bodo lahko živeli vsak v svojih mejah in ki bo zagotovil vsem ljudem v vseh deželah, da bodo živeli osvobojeni strahu in pomanjkanja …

 

 

Poleti leta 1941 je potemtakem na eni strani propadlo zavezništvo med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, na drugi strani pa se je ustvarilo/potrdilo zavezništvo med Britanci in Američani. Med vojno je bilo vzpostavljeno zavezništvo med Američani, Britanci in Sovjeti, ki se je po vojni pokvarilo, ker so Anglo-Američani polovico Evrope osvobodili, drugo polovico pa so Sovjeti okupirali. Sporočilo in miselnost Atlantske listine sta se najbolj posrečeno izrazila v zavezništvu Nato. Nato in Evropska skupnost / unija oz. zavezništvo Zahoda so zakoniti dediči Atlantske listine. Po koncu hladne vojne se je osvobojeno ozemlje Zahoda razširilo praktično do ruskih meja. Po padcu Berlinskega zidu se je evropska vzhodna meja premaknila proti vzhodu, z brexitom je Evropa "izgubila" ozemlje na zahodu.

 

Spori med ZDA in EU, predvsem pa izstop Velike Britanije iz EU delijo zahodno zavezništvo na dva dela: na anglo-ameriško povezavo in na kontinentalno Evropo; na amerikofilski in (blago) amerikofobni del. Na neki način to ne velja za srednje- in vzhodnoevropske države, ki so (razen Slovenije!) predvsem rusofobne; medtem ko se v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji pojavlja (blaga) rusofilija. Ta delitev - kot smo videli ob koncu tridesetih in v 60. letih - ni čisto nova. Velika Britanija prvotno ni bila članica evropske družine; ko pa se ji je v 60. letih hotela pridružiti, so jo ustavili Francozi, konkretno Charles de Gaulle. Francija se je v istem času umikala tudi iz Nata: de Gaulle je Francijo leta 1966 umaknil iz "integrirane vojaške poveljniške strukture". Velika Britanija se je včlanila v Evropsko skupnost po de Gaullovem odhodu šele leta 1969. V evropskem gospodinjstvu je živela 50 let. Angleži namesto zlate poroke praznujejo zlato razvezo.

 

Na prvi pogled ta širokopoteznost ne zadeva severnoatlantskega zavezništva Nata. Kljub temu nekatere najnovejše raziskave [1] pričajo o neodločnosti in raznolikosti evropskih obrambnih politik. 

 

 

Še nekaj podatkov in datumov važnejših dogodkov v desetletju 2008-2019:

 

* april 2008: vrh Nata v Bukarešti (ob zadržanosti EU) nasprotuje vključevanju Gruzije in Ukrajine;

 

* avgust 2008: rusko-gruzijska vojna, Gruzija izgubi Abhazijo in Južno Osetijo;

 

* maj 2011 - oktober 2012: gradnja rusko-nemškega plinovoda Nord Stream (Severni tok);

 

* maj 2012: Vladimir Putin nastopi tretji predsedniški mandat;

 

* julij 2013: papež Frančišek obišče otok Lampeduso in izreče dobrodošlico beguncem;

 

* 18. marec 2014: Rusija priključi Krim;

 

* 21. marec 2014: sporazum o pridruženem članstvu Ukrajine v EU;

 

* julij 2014: v Berlinu sestanek Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine zaradi ukrajinske krize;

 

* november 2014: predsednik evropske komisije postane Jean-Claude Juncker;

 

* februar 2015: sporazum Minsk II (med Francijo, Nemčijo, Rusijo in Ukrajino);

 

* julij 2015: pogajanja (stalnih članic VS OZN) z Iranom o jedrskem sporazumu (od Evropejcev navzoči Britanci, Francozi, Nemci in Rusi);

 

* avgust 2015: Angela Merkel izreče dobrodošlico migrantom;

 

* junij 2016: britanski referendum o izstopu iz EU;

 

* januar 2017: Trump postane ameriški predsednik;

 

* januar 2017: Trumpov "Executive order" za gradnjo ameriško-mehiškega zidu;

 

* april 2017: sporazum Nord Stream II;

 

* maj 2017: zagovornik "Evropske strateške avtonomije" (ESA) Emmanuel Macron postane francoski predsednik;

 

* maj 2018: Trump oznanil ameriški izstop iz iranskega jedrskega sporazuma;

 

* julij 2018: Trump kritiziral evropske članice Nata;

 

* oktober 2018: Trump oznanil izstop iz sovjetsko-ameriškega sporazuma o prepovedi jedrskih izstrelkov srednjega dosega (Intermediate-Range Nuclear Forces /INF/Treaty);

 

* julij 2019: Ursula von der Leyen postane predsednica Evropske komisije;

 

* julij 2019: Trump čestita gorečemu zagovorniku brexita Borisu Johnsonu ob izvolitvi za predsednika konservativcev (in britanske vlade).

 

 

Iz (sicer nepopolnega) seznama dogodkov so razvidne glavne fronte občutljivih odnosov med ZDA, evropskimi državami (Velika Britanija, Nemčija, Francija) in Rusijo. Iz tega seznama je razvidna relativno slabotna moč/odsotnost Evropske unije kot igralca na svetovnem prizorišču. Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino. Zavezništvo med Nemci in Rusi je bilo veljavno pred nastankom Atlantske listine.

 

* večja slika

________________

[1] Npr. raziskava ECFR (European Council on Foreign Relations): Ulrike Franke and Tara Varma, "Independence Play: Europe’s Pursuit of Strategic Autonomy", Security Scorecard (julij 2019).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
20
01.06.2023 23:29
Mnogi, tudi nam blizu določenim ekonomskim, ideološkim in sploh družbenim usmeritvam, so v Robertu Golobu videli kar dobrega ... Več.
Piše: Uredništvo
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
42
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.031
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.106
03/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.804
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.501
05/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.191
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.194
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.136
08/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 735
09/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.053
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 474