Komentar

Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija

Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino.

30.07.2019 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropa   Združene države   Atlantska listina   1941   brexit   EU   Rusija   Velika Britanija   Francija   Nemčija   Churchill   F.D. Roosevelt

Spori med ZDA in EU, predvsem pa izstop Velike Britanije iz EU delijo zahodno zavezništvo na dva dela: na anglo-ameriško povezavo in na kontinentalno Evropo; na amerikofilski in (blago) amerikofobni del.

Najpomembnejša dogodka poletja 1941 sta bila Hitlerjev junijski napad na Sovjetsko zvezo in avgustovska Atlantska listina, ki sta jo na krovu ameriške križarke USS Augusta v novofundlandskem zalivu Placentia sestavila Winston Churchill in Franklin Delano Roosevelt. Atlantska listina je navdihnila mnoge vojaške in politične načrte od zavezništva v II. svetovni vojni, OZN, Nata in - navsezadnje - Evropske skupnosti oz. Evropske unije. ("Oče Evrope" Jean Monnet je bil Rooseveltov svetovalec in pobudnik tesnega sodelovanja med Evropo in Ameriko.)

 

Kaj pravi (med drugim) Atlantska listina? Velika Britanija in ZDA sta izjavili, da:

 

1. spoštujeta pravico vseh ljudstev, da si izberejo obliko vladavine, v kakršni hočejo živeti; in želita, da se potem, ko so jim bile nasilno odvzete, ljudstvom vrnejo njihove suverene pravice in samouprava;

 

2. si bosta, z dolžnim upoštevanjem sedanjih obveznosti, prizadevali, da bi lahko vse velike in majhne države, zmagovalke ali premagane, ob enakih pogojih uživale in bile udeležene v trgovanju, dostopu do surovin, kolikor jih zmore svet in kolikor jih potrebuje vsaka za svoje gospodarsko blaginjo;

 

3. želita vzpostaviti kar najuspešnejše sodelovanje vseh narodov na področju gospodarstva, da bi se vsem izboljšali merila dela, pogoji gospodarskega napredovanja in družbena varnost;

 

4. upata, da se bo po dokončnem uničenju nacistične tiranije uveljavil mir, ki bo dal vsem narodom sredstva, da bodo lahko živeli vsak v svojih mejah in ki bo zagotovil vsem ljudem v vseh deželah, da bodo živeli osvobojeni strahu in pomanjkanja …

 

 

Poleti leta 1941 je potemtakem na eni strani propadlo zavezništvo med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, na drugi strani pa se je ustvarilo/potrdilo zavezništvo med Britanci in Američani. Med vojno je bilo vzpostavljeno zavezništvo med Američani, Britanci in Sovjeti, ki se je po vojni pokvarilo, ker so Anglo-Američani polovico Evrope osvobodili, drugo polovico pa so Sovjeti okupirali. Sporočilo in miselnost Atlantske listine sta se najbolj posrečeno izrazila v zavezništvu Nato. Nato in Evropska skupnost / unija oz. zavezništvo Zahoda so zakoniti dediči Atlantske listine. Po koncu hladne vojne se je osvobojeno ozemlje Zahoda razširilo praktično do ruskih meja. Po padcu Berlinskega zidu se je evropska vzhodna meja premaknila proti vzhodu, z brexitom je Evropa "izgubila" ozemlje na zahodu.

 

Spori med ZDA in EU, predvsem pa izstop Velike Britanije iz EU delijo zahodno zavezništvo na dva dela: na anglo-ameriško povezavo in na kontinentalno Evropo; na amerikofilski in (blago) amerikofobni del. Na neki način to ne velja za srednje- in vzhodnoevropske države, ki so (razen Slovenije!) predvsem rusofobne; medtem ko se v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji pojavlja (blaga) rusofilija. Ta delitev - kot smo videli ob koncu tridesetih in v 60. letih - ni čisto nova. Velika Britanija prvotno ni bila članica evropske družine; ko pa se ji je v 60. letih hotela pridružiti, so jo ustavili Francozi, konkretno Charles de Gaulle. Francija se je v istem času umikala tudi iz Nata: de Gaulle je Francijo leta 1966 umaknil iz "integrirane vojaške poveljniške strukture". Velika Britanija se je včlanila v Evropsko skupnost po de Gaullovem odhodu šele leta 1969. V evropskem gospodinjstvu je živela 50 let. Angleži namesto zlate poroke praznujejo zlato razvezo.

 

Na prvi pogled ta širokopoteznost ne zadeva severnoatlantskega zavezništva Nata. Kljub temu nekatere najnovejše raziskave [1] pričajo o neodločnosti in raznolikosti evropskih obrambnih politik. 

 

 

Še nekaj podatkov in datumov važnejših dogodkov v desetletju 2008-2019:

 

* april 2008: vrh Nata v Bukarešti (ob zadržanosti EU) nasprotuje vključevanju Gruzije in Ukrajine;

 

* avgust 2008: rusko-gruzijska vojna, Gruzija izgubi Abhazijo in Južno Osetijo;

 

* maj 2011 - oktober 2012: gradnja rusko-nemškega plinovoda Nord Stream (Severni tok);

 

* maj 2012: Vladimir Putin nastopi tretji predsedniški mandat;

 

* julij 2013: papež Frančišek obišče otok Lampeduso in izreče dobrodošlico beguncem;

 

* 18. marec 2014: Rusija priključi Krim;

 

* 21. marec 2014: sporazum o pridruženem članstvu Ukrajine v EU;

 

* julij 2014: v Berlinu sestanek Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine zaradi ukrajinske krize;

 

* november 2014: predsednik evropske komisije postane Jean-Claude Juncker;

 

* februar 2015: sporazum Minsk II (med Francijo, Nemčijo, Rusijo in Ukrajino);

 

* julij 2015: pogajanja (stalnih članic VS OZN) z Iranom o jedrskem sporazumu (od Evropejcev navzoči Britanci, Francozi, Nemci in Rusi);

 

* avgust 2015: Angela Merkel izreče dobrodošlico migrantom;

 

* junij 2016: britanski referendum o izstopu iz EU;

 

* januar 2017: Trump postane ameriški predsednik;

 

* januar 2017: Trumpov "Executive order" za gradnjo ameriško-mehiškega zidu;

 

* april 2017: sporazum Nord Stream II;

 

* maj 2017: zagovornik "Evropske strateške avtonomije" (ESA) Emmanuel Macron postane francoski predsednik;

 

* maj 2018: Trump oznanil ameriški izstop iz iranskega jedrskega sporazuma;

 

* julij 2018: Trump kritiziral evropske članice Nata;

 

* oktober 2018: Trump oznanil izstop iz sovjetsko-ameriškega sporazuma o prepovedi jedrskih izstrelkov srednjega dosega (Intermediate-Range Nuclear Forces /INF/Treaty);

 

* julij 2019: Ursula von der Leyen postane predsednica Evropske komisije;

 

* julij 2019: Trump čestita gorečemu zagovorniku brexita Borisu Johnsonu ob izvolitvi za predsednika konservativcev (in britanske vlade).

 

 

Iz (sicer nepopolnega) seznama dogodkov so razvidne glavne fronte občutljivih odnosov med ZDA, evropskimi državami (Velika Britanija, Nemčija, Francija) in Rusijo. Iz tega seznama je razvidna relativno slabotna moč/odsotnost Evropske unije kot igralca na svetovnem prizorišču. Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem tekmovanju so bili zaradi položaja stalnih članic Varnostnega sveta OZN v prednosti Angleži in Francozi. V zadnjih letih se jim je približala in jih v mnogih pogledih prekosila Nemčija. Posebej ob združitvi Nemčij leta 1990 je bilo v nekaterih krogih slišati opazke, da prihaja do revizije rezultatov II. svetovne vojne. Na neki način se ponavlja prizor z ameriško križarko USS Augusta, kjer Američani in Angleži poleti 1941 podpisujejo Atlantsko listino. Zavezništvo med Nemci in Rusi je bilo veljavno pred nastankom Atlantske listine.

 

* večja slika

________________

[1] Npr. raziskava ECFR (European Council on Foreign Relations): Ulrike Franke and Tara Varma, "Independence Play: Europe’s Pursuit of Strategic Autonomy", Security Scorecard (julij 2019).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,548
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,930
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,800
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,292
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,334
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,062
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 843
08/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,341
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 793
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,426