Komentar

Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera

Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja kislih kumaric, vendar pa se v ozadju skrivajo povsem racionalni ekonomski razlogi. Brez drastičnega zmanjšanja stroškov obeh medijskih hiš bi se namreč lahko zgodilo, da ne ena ne druga ne bi preživela naslednjih nekaj let. Na drugi strani pa do združitve Dnevnika in Večera prihaja pozno, morda celo prepozno in v resnici predstavlja resen poslovni in vsebinski izziv edinole Stojanu Petriču in njegovemu Delu.

31.07.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Dnevnik   Večer   Bojan Petan   Uroš Hakl   Brane Pavlin   Primorske novice   Delo   Stojan Petrič   Ljubljana   Maribor   Uroš Urbas

Fotografije: Televizija Slovenija

Poročena Dnevnik in Večer, ki naj bi na oglaševalskem trgu (tiskanih medijev!) imela približno 40-odstotni delež, lahko še najbolj skrbita tretjega medijskega tajkuna v državi - Stojana Petriča.

Združitev dveh prvenstveno regionalnih časnikov, ljubljanskega Dnevnika in mariborskega Večera, ni niti včerajšnja novica. Pred desetimi leti, ko sem bil še svetovalec uprave graške medijske korporacije Styria, sva s tedanjim Dnevnikovim direktorjem Branetom Pavlinom poskušala prodreti s podobno, v bistvu pa še z ambicioznejšo idejo - trojno transverzalo, ki bi združila Dnevnik, Večer in Primorske novice. Pred desetletjem se je namreč na obzorju poleg finančne nakazovala tudi huda medijska kriza. Leta 2009, denimo, so imeli v teh treh medijskih hišah skupaj zaposlenih okoli 600 ljudi. V Ljubljani, Mariboru in Kopru so bile tri poslovne stavbe s tremi redakcijami, obstajali so trije marketingi, tri računovodstva, tri IT službe itd. S Pavlinom, ki se je kmalu zatem upokojil, meni pa je na Styrii potekel mandat, nisva uspela prepričati ne uprave Styrie ne vodstva družbe Dnevnik d.d., da bi bilo takšno ekonomsko, kadrovsko in logistično združitev smiselno izvesti čim prej in s čim manj pretresi. Jasno pa je bilo, da združena medijska hiša s sedežem v Ljubljani, ki bi imela dve močni regionalni izpostavi v Mariboru in Kopru (tam bi naredili svoje naslovnice in določen del vsebine, denimo 30 %, vse ostalo bi bilo enotno), ne bi potrebovala 600 zaposlenih, pač pa največ tretjino tega. Bržkone so lastniki še kako dobro vedeli, kaj bi to pomenilo za krhek sindikalni mir, zato niso podprli zamisli. Pa bi bilo to leta 2009 v bistvu še dovolj zgodaj, da bi vse te tri blagovne znamke - torej Dnevnik, Večer in Primorske novice - s takšno združitvijo dolgoročno najverjetneje preživele.

 

 

Uroš Hakl: Od Pristopovega lobista do medijskega lastnika, ki mu nekateri mirno pravijo tajkun.

 

 

Kaj pomeni združitev Dnevnika in Večera desetletje kasneje, ni treba posebej razlagati. Gre za improvizirano rešitev v zadnjem hipu, ki bo zdržala največ pet let. Po tem pa bo trg tiskanih medijev v Sloveniji tako ali tako le še vprašanje prestiža lastnikov oziroma strogo segmentiranih publikacij, kakršna je denimo National Geographic Slovenija. Na trgu tiskanih dnevnikov zagotovo ne bo več prostora za toliko medijev kot danes: Delo, Dnevnik & Večer, Slovenske novice, Svet24, Primorske novice, Finance itd. Bistveni podatek se skriva v generacijskem preskoku, kajti mladi digitaliziranci danes definitivno ne berejo več (iz) papirja, v bistvu niti ne vedo, kaj je to časopis oziroma dnevnik. Tudi če bi slovenski tiskani dnevniki uspeli životariti naslednjih pet let, nimajo niti najmanjše možnosti, da preživijo še naslednjih pet let. Solato lahko zavijamo tudi v kaj drugega kot v časopisni papir.

 

 

Bojan Petan: Po letih inkriminiranih poslovnih aktivnosti in čudežnim rešitvam v zadnjem hipu se vrača na medijsko sceno kot "združevalec", ki bi lahko rešil prihodnost našega dnevnega tiska.

 

 

A če se vrnem k pozni, v bistvu prepozni združitvi Dnevnika in Večera, potem so danes edini (poleg ekipe na Delu kajpak), ki na to potezo gledajo sumničavo, njuni zaposleni, predvsem novinarji. Nekateri med njimi bodo zagotovo izgubili službo. Najprej bodo šli tisti, ki stanejo veliko in ne ustvarjajo dovolj. Kapitalizem je krut, sploh ko se ga gredo slovenski medijski tajkuni, med katerimi sta tudi oba (so)lastnika Dnevnika oziroma Večera, torej Bojan Petan in Uroš Hakl.

 

Gospod Petan se je ta teden po dolgem času celo nepričakovano pojavil na nacionalki, ko je v Odmevih skupaj s Haklom pojasnjeval združitev obeh časnikov. Očitno je ocenil, da so kazenske ovadbe zoper njega že dovolj utonile v pozabo, da si lahko znova privošči medijsko izpostavljenost. Manj zadržkov ima bivši Pristopov lobist Uroš Hakl, ki je pred leti s partnerjem izpeljal izjemno uspešen prevzem Večera, za katerega je plačal manj, kot je bila vrednost njegovih nepremičnin in drugega, tudi nestvarnega premoženja. Ne samo, da si je že v letu ali dveh povrnil milijon evrov investicije, pač pa je začel celo služiti. Toda Hakl je dovolj inteligenten, da se je zavedal, da ta "biznis" ne bo trajal večno in da je združitev z Dnevnikom, s katerim si Večer skoraj v ničemer ne konkurira, edino smiselna. 

 

Poročena Dnevnik in Večer, ki naj bi na oglaševalskem trgu (tiskanih medijev!) imela približno 40-odstotni delež, lahko še najbolj skrbita tretjega medijskega tajkuna v državi - Stojana Petriča. Ta je za Delo plačal ogromno denarja, celo sedemkrat več kot Hakl za Večer, pri čemer je Delova naklada zadnje mesece samo še za 15 % višja od Večerove. Drži sicer, da je novi odgovorni urednik Uroš Urbas (Franklova šola iz Financ je očitna) s svojo ekipo precej izboljšal vsebinsko in tudi grafično podobno nekoč "osrednjega časnika", vendar je naletel tudi na dve težavici: prva se imenuje Sobotna priloga in še vedno živi svoje, ločeno življenje, ki bi nujno potrebovalo spremembo ne le v vsebinskem in oblikovnem, pač pa predvsem uredniškem smislu. Ali Žerdin - z vsem spoštovanjem do njegovih predosamosvojitvenih zaslug - je utrujen in se mu ne ljubi več nič. Drugi problem, na katerega je naletela Urbasova pomlajena ekipa, pa je povezan s staro komunistično novinarsko kasto, ki si še vedno domišlja, da bere Ljudsko pravico ali celo Slovenski poročevalec. Ti ljudje so doživeli živčni zlom, ko je Igor Omerza predstavil knjigo o temni strani Dela. Izid knjige bi morda še preživeli - kljub temu, da njihova povprečna starost presega 80 let -, huje je bilo to, da je Delova urednica Ženja Leiler ob izidu knjige objavila zelo pozitivno kritiko, v kateri niti z besedico ni vzela v bran starih partijskih kadrov, ki so nekoč ustvarjali "novinarstvo" na Slovenskem. Kdo vse je telefoniral Stojanu Petriču po tem "spodrsljaju", ne vedo niti ključni ljudje na Delu.

 

 

Za razliko od Dnevnika in Večera je (bilo) Delo vedno na očeh partije: na sliki Stojan Petrič in Milan Kučan.

 

 

Dnevnik in Večer ta hip - za razliko od Dela - nimata posebnih političnih ali ideoloških tegob, saj oba veljata za levo profilirana. Zgodovinsko gledano sta imela vedno več sreče od Dela, ki je bilo po letu 1945 ves čas pod drobnogledom oblasti. Dnevnik, predvsem pa Večer sta bila v bivšem režimu neprimerno manj izpostavljena, posledično pa tudi manj referenčna od glasila SZDL. S tem, ko bosta odslej formalno povezana ("združena"), bržkone ne bodo prizadeti njuni bralci, saj gre vseeno za ideološko oziroma svetovnonazorsko zelo sorodna medija. Bolj me zanima, kako se bodo "združili" uredniki, še posebej oba glavna in odgovorna.

 

Na kupu gnoja je ponavadi prostora le za enega petelina. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,017
02/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,279
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,595
04/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,075
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,297
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,920
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,494
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 784
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 759
10/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,339