Komentar

Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera

Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja kislih kumaric, vendar pa se v ozadju skrivajo povsem racionalni ekonomski razlogi. Brez drastičnega zmanjšanja stroškov obeh medijskih hiš bi se namreč lahko zgodilo, da ne ena ne druga ne bi preživela naslednjih nekaj let. Na drugi strani pa do združitve Dnevnika in Večera prihaja pozno, morda celo prepozno in v resnici predstavlja resen poslovni in vsebinski izziv edinole Stojanu Petriču in njegovemu Delu.

31.07.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Dnevnik   Večer   Bojan Petan   Uroš Hakl   Brane Pavlin   Primorske novice   Delo   Stojan Petrič   Ljubljana   Maribor   Uroš Urbas

Fotografije: Televizija Slovenija

Poročena Dnevnik in Večer, ki naj bi na oglaševalskem trgu (tiskanih medijev!) imela približno 40-odstotni delež, lahko še najbolj skrbita tretjega medijskega tajkuna v državi - Stojana Petriča.

Združitev dveh prvenstveno regionalnih časnikov, ljubljanskega Dnevnika in mariborskega Večera, ni niti včerajšnja novica. Pred desetimi leti, ko sem bil še svetovalec uprave graške medijske korporacije Styria, sva s tedanjim Dnevnikovim direktorjem Branetom Pavlinom poskušala prodreti s podobno, v bistvu pa še z ambicioznejšo idejo - trojno transverzalo, ki bi združila Dnevnik, Večer in Primorske novice. Pred desetletjem se je namreč na obzorju poleg finančne nakazovala tudi huda medijska kriza. Leta 2009, denimo, so imeli v teh treh medijskih hišah skupaj zaposlenih okoli 600 ljudi. V Ljubljani, Mariboru in Kopru so bile tri poslovne stavbe s tremi redakcijami, obstajali so trije marketingi, tri računovodstva, tri IT službe itd. S Pavlinom, ki se je kmalu zatem upokojil, meni pa je na Styrii potekel mandat, nisva uspela prepričati ne uprave Styrie ne vodstva družbe Dnevnik d.d., da bi bilo takšno ekonomsko, kadrovsko in logistično združitev smiselno izvesti čim prej in s čim manj pretresi. Jasno pa je bilo, da združena medijska hiša s sedežem v Ljubljani, ki bi imela dve močni regionalni izpostavi v Mariboru in Kopru (tam bi naredili svoje naslovnice in določen del vsebine, denimo 30 %, vse ostalo bi bilo enotno), ne bi potrebovala 600 zaposlenih, pač pa največ tretjino tega. Bržkone so lastniki še kako dobro vedeli, kaj bi to pomenilo za krhek sindikalni mir, zato niso podprli zamisli. Pa bi bilo to leta 2009 v bistvu še dovolj zgodaj, da bi vse te tri blagovne znamke - torej Dnevnik, Večer in Primorske novice - s takšno združitvijo dolgoročno najverjetneje preživele.

 

 

Uroš Hakl: Od Pristopovega lobista do medijskega lastnika, ki mu nekateri mirno pravijo tajkun.

 

 

Kaj pomeni združitev Dnevnika in Večera desetletje kasneje, ni treba posebej razlagati. Gre za improvizirano rešitev v zadnjem hipu, ki bo zdržala največ pet let. Po tem pa bo trg tiskanih medijev v Sloveniji tako ali tako le še vprašanje prestiža lastnikov oziroma strogo segmentiranih publikacij, kakršna je denimo National Geographic Slovenija. Na trgu tiskanih dnevnikov zagotovo ne bo več prostora za toliko medijev kot danes: Delo, Dnevnik & Večer, Slovenske novice, Svet24, Primorske novice, Finance itd. Bistveni podatek se skriva v generacijskem preskoku, kajti mladi digitaliziranci danes definitivno ne berejo več (iz) papirja, v bistvu niti ne vedo, kaj je to časopis oziroma dnevnik. Tudi če bi slovenski tiskani dnevniki uspeli životariti naslednjih pet let, nimajo niti najmanjše možnosti, da preživijo še naslednjih pet let. Solato lahko zavijamo tudi v kaj drugega kot v časopisni papir.

 

 

Bojan Petan: Po letih inkriminiranih poslovnih aktivnosti in čudežnim rešitvam v zadnjem hipu se vrača na medijsko sceno kot "združevalec", ki bi lahko rešil prihodnost našega dnevnega tiska.

 

 

A če se vrnem k pozni, v bistvu prepozni združitvi Dnevnika in Večera, potem so danes edini (poleg ekipe na Delu kajpak), ki na to potezo gledajo sumničavo, njuni zaposleni, predvsem novinarji. Nekateri med njimi bodo zagotovo izgubili službo. Najprej bodo šli tisti, ki stanejo veliko in ne ustvarjajo dovolj. Kapitalizem je krut, sploh ko se ga gredo slovenski medijski tajkuni, med katerimi sta tudi oba (so)lastnika Dnevnika oziroma Večera, torej Bojan Petan in Uroš Hakl.

 

Gospod Petan se je ta teden po dolgem času celo nepričakovano pojavil na nacionalki, ko je v Odmevih skupaj s Haklom pojasnjeval združitev obeh časnikov. Očitno je ocenil, da so kazenske ovadbe zoper njega že dovolj utonile v pozabo, da si lahko znova privošči medijsko izpostavljenost. Manj zadržkov ima bivši Pristopov lobist Uroš Hakl, ki je pred leti s partnerjem izpeljal izjemno uspešen prevzem Večera, za katerega je plačal manj, kot je bila vrednost njegovih nepremičnin in drugega, tudi nestvarnega premoženja. Ne samo, da si je že v letu ali dveh povrnil milijon evrov investicije, pač pa je začel celo služiti. Toda Hakl je dovolj inteligenten, da se je zavedal, da ta "biznis" ne bo trajal večno in da je združitev z Dnevnikom, s katerim si Večer skoraj v ničemer ne konkurira, edino smiselna. 

 

Poročena Dnevnik in Večer, ki naj bi na oglaševalskem trgu (tiskanih medijev!) imela približno 40-odstotni delež, lahko še najbolj skrbita tretjega medijskega tajkuna v državi - Stojana Petriča. Ta je za Delo plačal ogromno denarja, celo sedemkrat več kot Hakl za Večer, pri čemer je Delova naklada zadnje mesece samo še za 15 % višja od Večerove. Drži sicer, da je novi odgovorni urednik Uroš Urbas (Franklova šola iz Financ je očitna) s svojo ekipo precej izboljšal vsebinsko in tudi grafično podobno nekoč "osrednjega časnika", vendar je naletel tudi na dve težavici: prva se imenuje Sobotna priloga in še vedno živi svoje, ločeno življenje, ki bi nujno potrebovalo spremembo ne le v vsebinskem in oblikovnem, pač pa predvsem uredniškem smislu. Ali Žerdin - z vsem spoštovanjem do njegovih predosamosvojitvenih zaslug - je utrujen in se mu ne ljubi več nič. Drugi problem, na katerega je naletela Urbasova pomlajena ekipa, pa je povezan s staro komunistično novinarsko kasto, ki si še vedno domišlja, da bere Ljudsko pravico ali celo Slovenski poročevalec. Ti ljudje so doživeli živčni zlom, ko je Igor Omerza predstavil knjigo o temni strani Dela. Izid knjige bi morda še preživeli - kljub temu, da njihova povprečna starost presega 80 let -, huje je bilo to, da je Delova urednica Ženja Leiler ob izidu knjige objavila zelo pozitivno kritiko, v kateri niti z besedico ni vzela v bran starih partijskih kadrov, ki so nekoč ustvarjali "novinarstvo" na Slovenskem. Kdo vse je telefoniral Stojanu Petriču po tem "spodrsljaju", ne vedo niti ključni ljudje na Delu.

 

 

Za razliko od Dnevnika in Večera je (bilo) Delo vedno na očeh partije: na sliki Stojan Petrič in Milan Kučan.

 

 

Dnevnik in Večer ta hip - za razliko od Dela - nimata posebnih političnih ali ideoloških tegob, saj oba veljata za levo profilirana. Zgodovinsko gledano sta imela vedno več sreče od Dela, ki je bilo po letu 1945 ves čas pod drobnogledom oblasti. Dnevnik, predvsem pa Večer sta bila v bivšem režimu neprimerno manj izpostavljena, posledično pa tudi manj referenčna od glasila SZDL. S tem, ko bosta odslej formalno povezana ("združena"), bržkone ne bodo prizadeti njuni bralci, saj gre vseeno za ideološko oziroma svetovnonazorsko zelo sorodna medija. Bolj me zanima, kako se bodo "združili" uredniki, še posebej oba glavna in odgovorna.

 

Na kupu gnoja je ponavadi prostora le za enega petelina. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
3
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
Deset provokativnih vprašanj za zagovornike informativnih oddaj javne RTV Slovenija
13
27.09.2020 20:50
Levi intelektualci nas svarijo o nevarnosti, ki preti javni radioteleviziji. Ogroža jo Janševa vlada, ki RTV želi orbanizirati, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.798
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.620
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.214
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.748
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.787
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.976
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.913
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.152
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.650
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.663