Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

02.08.2019 21:46
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   Peter Krečič   arhitektura   urbanizem   Ljubljana   Dunaj   Praga   klasicizem   antika

Jože Plečnik je bil predvsem izjemen umetniški talent, ki ga je zaradi srečnih okoliščin zmogel prignati do popolnega umetniškega mojstrstva. Najprej se je tu izkazala njegova družina, ki je v najbolj občutljivem trenutku v njegovem življenju znala trdno stati ob njem, da je našel pot na dunajsko akademijo za likovno umetnost ter do arhitekta in učitelja Otta Wagnerja. "On je vstavil os mojega življenja", je pozneje zapisal v pismu prijatelju Castellitzu. Njegovo umetniško zorenje se je odvijalo na Dunaju, ki je bil že tedaj velemesto in merilo za kakovost vsakršnega umetniškega ustvarjanja. Že kmalu po končanju šolanja in obisku Italije je postal velik v iskanju izgubljenega čuta za popolnost. Odkritje pomena klasične antike in njenih novoveških evropskih naslednic renesanse in baroka je bilo ključno. Iz tega je v nasprotju z večino sočasnih ustvarjalcev posebno arhitektov ponovno utrdil status umetnika arhitekta in nasprotoval prevladujoči inženirski miselnosti v arhitekturi. Le na ta način je lahko ohranil arhitekturo za mogoče zavetje za poetičnost tako v oblikovanju prostora kot v oblikovanju predmetov.

 

Kot zrel arhitekt je bil popolnoma predan svojemu umetniškemu poklicu in veri v pravost svoje poti. To je mogoče hitro uvideti tako v drznih, suverenih poklicnih odločitvah v razponu najrazličnejših nalog od urbanizma, mimo posamičnih arhitektur do najmanjših predmetov in tiskov kot v suverenem odnosu do svetovne arhitekturne dediščine. S svojim obsežnim opusom je pri Slovencih po eni strani zapolnil primanjkljaj v klasični in sploh zgodovinski arhitekturi, po drugi obudil čut za monumentalnost in sploh za veliko merilo, ki pritiče zlasti prestolnicam. S tem pa je položil dovolj velik in zdrav temelj za to, da se morejo Slovenci kot narod poistiti s svojim prostorom in njegovo kulturo ter se sproščeno ozreti v prihodnji razvoj umetnosti in kulture, za katera je bil sam najboljši zgled iskanja najrazličnejših ustvarjalnih možnosti.

 

Vredno se je ozreti po konceptih, ki jih je našel v preteklosti zlasti v klasični antiki. Eden ključnih vsebinskih in tudi arhitekturno pobudnih konceptov je njegova vizija Ljubljane kot Novih Aten, pri čemer je arhitekt pojem Aten kot države (polis) razširil na vso Slovenijo. Toda zamisel v ožjem pomenu mesta je izpeljal v Ljubljani, v mestu s še danes otipljivimi zgodovinskimi sloji. Tu je Emona, ki jo je izjemno cenil, ob njej srednjeveška Ljubljana z značilno srednjeveško zazidalno strukturo. Vanjo je vnesla nekatere novosti renesansa in jo delno preoblikovala, zagotovo še bolj barok z novimi višinskimi poudarki novih form, kot so zvoniki in njihovi zaključki, kupole. To je bil po antiki prvi večji vdor mediteranske kulture v dotlej pretežno severnjaško Ljubljano.

 

Že kot uveljavljajoči se arhitekt na Dunaju je skrbno spremljal nastanek popoteresne Ljubljane, ki so jo do določene mere uresničevali po Fabianijevem načrtu, v nekaterih potezah pa je ostala nedokončana. Po povratku v domovino je v vse zgodovinske sloje vpeljal svojo vizijo Ljubljane najprej s svojo mrežo osi kopne in vodne ter poprek  postavljenih osi, potem pa je sistematično, kjer je le mogel, postavljal svoje stavbe, zgradbe, mostove in številne povezovalne člene. Te zadevajo predvsem ožje mestno središče do tako imenovane Fabianijeve krožne ceste. Toda že s prvim urbanističnim načrtom iz l. 1928 je začrtal novo mestno mejo, v katero je zajel zlasti severna mestna predela Šiško in Bežigrad - s posebnim načrtom je podrobneje obdelal le bežigrajski predel, tako imenovani Svetokriški okraj. V vse tri ključne mestne dele v Center, Šiško in Bežigrad je opremil s sodobnimi prispodobami temeljnega atenskega stavbnega inventarja. Toda arhitekturni jezik, ki ga je za vse navedeno uporabil, paradoksalno, ni klasičen. Prej bi mogli reči, da je uporabil oblike iz zelo različnih virov, katerih edini skupni imenovalec je tako imenovana mediteranska matrica, ki sestoji iz preoblikovanih antičnih prvin, renesančnih, baročnih, beneških, kraških, dalmatinskih, vendar vselej preoblikovanih; nikoli ni uporabil povsem čistega posnetka, citata kateregakoli izvora. Če tezo o jeziku, s katerim je naš arhitekt  uresničeval svoje Nove Atene še priostrimo, je treba prisluhniti tezi, ki prihaja iz tujine, ki pravi, da so njegove forme duhovite, humorne z občasno prikrito erotično konotacijo, skratka subverzivne.

 

Zakaj gre? Jezik, ki so ga uporabile elite nastajajočih nacionalnih držav od konca 18. do konca 19. stoletja in še čez je klasicizem. Treba se je le ozreti le v Združene države Amerike po Deklaraciji o neodvisnosti, v Francijo po meščanski revoluciji leta 1789, Nemčijo, Bavarsko, Italijo v 19. stoletju, morda še kam. On pa je s preoblikovanjem posebej klasičnih oblik, torej s preoblikovanjem jezika oblasti, jezika podrejanja, te zanikal, razveljavil, da je mogel svoje Nove Atene kot prostor izročiti meščanom in tujim obiskovalcem kot dar demokratične razprave in kulturnega sobivanja.

 

Drugi pomemben koncept, ki zadeva antiko in njen svet form, je njegov način vzgoje arhitektov. Tega je začel razvijati že v praški šoli in je do neke mere izpopolnjenega nadaljeval v Ljubljani najprej na Stari tehniki, potem na šoli na Grabnu. Jedro njegovega učenja arhitekture je bilo, da se je treba učiti pri antiki. Vendar mu pri tem ni šlo zgolj za metodo, za samo tehniko izpopolnjevanja risbe, za natančnost poteze, ki izpelje na stebrih antični entazis v popolnih razmerjih, ki stebre, arhitrave, loke, ostrešja pravilno osenči ipd. Profesor je postavil takšen način vzgoje, ki seveda naredi arhitektovo roko za voljno orodje, a tudi na etični temelj. Znan je njegov izrek, ko nekje pravi " … Samo tako nam bo mogoče vrniti tribut, ki smo ga prejeli od Romanov in Germanov …". Tu je imel seveda v mislih vse Slovane, njegov poziv velja najpoprej Čehom in Slovencem. Bil je prepričan in je tako vseskozi tudi deloval, da mora postati antika temelj za oblikovanje slovenskega narodnega sloga v arhitekturi. Neredko so mu zato sodobniki očitali, zlasti zapriseženi modernisti, prav ta njegov klasicizem. Toda vprašati se je treba, ali je sploh šlo za klasicizem?

 

Vse prej kot to! Arhitekt je z moderno redukcijo klasičnih form (simbol zanje je seveda steber) predvsem pa z njihovim kombiniranjem v nove sestave, ustvarjal vsakič nove, sodobne stvaritve. Z njimi je zlasti v 20. letih prejšnjega stoletja ustvarjal naravnost ekspresivne učinke, še več, brez zadrege ga je mogoče prepoznati za ekspresionističnega arhitekta, torej modernega, vendar ne modernista v ožjem pomenu besede. Ali po besedah, ki jih je izrekel Josip Vidmar ob njegovem odprtem grobu: "Plečnik ni bil revolucionar, a je bil zmerom nov."

 

K temu bi mogli dodati, da arhitekt za svoje strukturno nove stvaritve ni potreboval radikalno novega jezika. Bil je največji zagovornik antike, študija po antiki, je bil hkrati njen največji zanikovalec, kršilec antičnih oblikovnih postulatov. Težko bi našli večji paradoks v zgodovini arhitekture, ne samo slovenske, kar je opazil ob njegovi prvi obsežnejši predstavitvi leta 1968 Nace Šumi:

 

"Plečnik je bil uresničil torej na videz nemogoče, bil je pionir moderne arhitekture in hkrati avtor najobsežnejšega opusa 'historične' arhitekture med nami in ne samo med nami. Nobena ocena ne bo mogla mimo njegovega 'dvojnega' obraza, zakaj najbolj zanimiv in najbolj izviren je prav takrat, kadar zvenita obe struni."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,136
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,750
03/
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,310
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,293
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,766
06/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 2,134
07/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,174
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,415
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,121
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,072