Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

02.08.2019 21:46
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   Peter Krečič   arhitektura   urbanizem   Ljubljana   Dunaj   Praga   klasicizem   antika

Jože Plečnik je bil predvsem izjemen umetniški talent, ki ga je zaradi srečnih okoliščin zmogel prignati do popolnega umetniškega mojstrstva. Najprej se je tu izkazala njegova družina, ki je v najbolj občutljivem trenutku v njegovem življenju znala trdno stati ob njem, da je našel pot na dunajsko akademijo za likovno umetnost ter do arhitekta in učitelja Otta Wagnerja. "On je vstavil os mojega življenja", je pozneje zapisal v pismu prijatelju Castellitzu. Njegovo umetniško zorenje se je odvijalo na Dunaju, ki je bil že tedaj velemesto in merilo za kakovost vsakršnega umetniškega ustvarjanja. Že kmalu po končanju šolanja in obisku Italije je postal velik v iskanju izgubljenega čuta za popolnost. Odkritje pomena klasične antike in njenih novoveških evropskih naslednic renesanse in baroka je bilo ključno. Iz tega je v nasprotju z večino sočasnih ustvarjalcev posebno arhitektov ponovno utrdil status umetnika arhitekta in nasprotoval prevladujoči inženirski miselnosti v arhitekturi. Le na ta način je lahko ohranil arhitekturo za mogoče zavetje za poetičnost tako v oblikovanju prostora kot v oblikovanju predmetov.

 

Kot zrel arhitekt je bil popolnoma predan svojemu umetniškemu poklicu in veri v pravost svoje poti. To je mogoče hitro uvideti tako v drznih, suverenih poklicnih odločitvah v razponu najrazličnejših nalog od urbanizma, mimo posamičnih arhitektur do najmanjših predmetov in tiskov kot v suverenem odnosu do svetovne arhitekturne dediščine. S svojim obsežnim opusom je pri Slovencih po eni strani zapolnil primanjkljaj v klasični in sploh zgodovinski arhitekturi, po drugi obudil čut za monumentalnost in sploh za veliko merilo, ki pritiče zlasti prestolnicam. S tem pa je položil dovolj velik in zdrav temelj za to, da se morejo Slovenci kot narod poistiti s svojim prostorom in njegovo kulturo ter se sproščeno ozreti v prihodnji razvoj umetnosti in kulture, za katera je bil sam najboljši zgled iskanja najrazličnejših ustvarjalnih možnosti.

 

Vredno se je ozreti po konceptih, ki jih je našel v preteklosti zlasti v klasični antiki. Eden ključnih vsebinskih in tudi arhitekturno pobudnih konceptov je njegova vizija Ljubljane kot Novih Aten, pri čemer je arhitekt pojem Aten kot države (polis) razširil na vso Slovenijo. Toda zamisel v ožjem pomenu mesta je izpeljal v Ljubljani, v mestu s še danes otipljivimi zgodovinskimi sloji. Tu je Emona, ki jo je izjemno cenil, ob njej srednjeveška Ljubljana z značilno srednjeveško zazidalno strukturo. Vanjo je vnesla nekatere novosti renesansa in jo delno preoblikovala, zagotovo še bolj barok z novimi višinskimi poudarki novih form, kot so zvoniki in njihovi zaključki, kupole. To je bil po antiki prvi večji vdor mediteranske kulture v dotlej pretežno severnjaško Ljubljano.

 

Že kot uveljavljajoči se arhitekt na Dunaju je skrbno spremljal nastanek popoteresne Ljubljane, ki so jo do določene mere uresničevali po Fabianijevem načrtu, v nekaterih potezah pa je ostala nedokončana. Po povratku v domovino je v vse zgodovinske sloje vpeljal svojo vizijo Ljubljane najprej s svojo mrežo osi kopne in vodne ter poprek  postavljenih osi, potem pa je sistematično, kjer je le mogel, postavljal svoje stavbe, zgradbe, mostove in številne povezovalne člene. Te zadevajo predvsem ožje mestno središče do tako imenovane Fabianijeve krožne ceste. Toda že s prvim urbanističnim načrtom iz l. 1928 je začrtal novo mestno mejo, v katero je zajel zlasti severna mestna predela Šiško in Bežigrad - s posebnim načrtom je podrobneje obdelal le bežigrajski predel, tako imenovani Svetokriški okraj. V vse tri ključne mestne dele v Center, Šiško in Bežigrad je opremil s sodobnimi prispodobami temeljnega atenskega stavbnega inventarja. Toda arhitekturni jezik, ki ga je za vse navedeno uporabil, paradoksalno, ni klasičen. Prej bi mogli reči, da je uporabil oblike iz zelo različnih virov, katerih edini skupni imenovalec je tako imenovana mediteranska matrica, ki sestoji iz preoblikovanih antičnih prvin, renesančnih, baročnih, beneških, kraških, dalmatinskih, vendar vselej preoblikovanih; nikoli ni uporabil povsem čistega posnetka, citata kateregakoli izvora. Če tezo o jeziku, s katerim je naš arhitekt  uresničeval svoje Nove Atene še priostrimo, je treba prisluhniti tezi, ki prihaja iz tujine, ki pravi, da so njegove forme duhovite, humorne z občasno prikrito erotično konotacijo, skratka subverzivne.

 

Zakaj gre? Jezik, ki so ga uporabile elite nastajajočih nacionalnih držav od konca 18. do konca 19. stoletja in še čez je klasicizem. Treba se je le ozreti le v Združene države Amerike po Deklaraciji o neodvisnosti, v Francijo po meščanski revoluciji leta 1789, Nemčijo, Bavarsko, Italijo v 19. stoletju, morda še kam. On pa je s preoblikovanjem posebej klasičnih oblik, torej s preoblikovanjem jezika oblasti, jezika podrejanja, te zanikal, razveljavil, da je mogel svoje Nove Atene kot prostor izročiti meščanom in tujim obiskovalcem kot dar demokratične razprave in kulturnega sobivanja.

 

Drugi pomemben koncept, ki zadeva antiko in njen svet form, je njegov način vzgoje arhitektov. Tega je začel razvijati že v praški šoli in je do neke mere izpopolnjenega nadaljeval v Ljubljani najprej na Stari tehniki, potem na šoli na Grabnu. Jedro njegovega učenja arhitekture je bilo, da se je treba učiti pri antiki. Vendar mu pri tem ni šlo zgolj za metodo, za samo tehniko izpopolnjevanja risbe, za natančnost poteze, ki izpelje na stebrih antični entazis v popolnih razmerjih, ki stebre, arhitrave, loke, ostrešja pravilno osenči ipd. Profesor je postavil takšen način vzgoje, ki seveda naredi arhitektovo roko za voljno orodje, a tudi na etični temelj. Znan je njegov izrek, ko nekje pravi " … Samo tako nam bo mogoče vrniti tribut, ki smo ga prejeli od Romanov in Germanov …". Tu je imel seveda v mislih vse Slovane, njegov poziv velja najpoprej Čehom in Slovencem. Bil je prepričan in je tako vseskozi tudi deloval, da mora postati antika temelj za oblikovanje slovenskega narodnega sloga v arhitekturi. Neredko so mu zato sodobniki očitali, zlasti zapriseženi modernisti, prav ta njegov klasicizem. Toda vprašati se je treba, ali je sploh šlo za klasicizem?

 

Vse prej kot to! Arhitekt je z moderno redukcijo klasičnih form (simbol zanje je seveda steber) predvsem pa z njihovim kombiniranjem v nove sestave, ustvarjal vsakič nove, sodobne stvaritve. Z njimi je zlasti v 20. letih prejšnjega stoletja ustvarjal naravnost ekspresivne učinke, še več, brez zadrege ga je mogoče prepoznati za ekspresionističnega arhitekta, torej modernega, vendar ne modernista v ožjem pomenu besede. Ali po besedah, ki jih je izrekel Josip Vidmar ob njegovem odprtem grobu: "Plečnik ni bil revolucionar, a je bil zmerom nov."

 

K temu bi mogli dodati, da arhitekt za svoje strukturno nove stvaritve ni potreboval radikalno novega jezika. Bil je največji zagovornik antike, študija po antiki, je bil hkrati njen največji zanikovalec, kršilec antičnih oblikovnih postulatov. Težko bi našli večji paradoks v zgodovini arhitekture, ne samo slovenske, kar je opazil ob njegovi prvi obsežnejši predstavitvi leta 1968 Nace Šumi:

 

"Plečnik je bil uresničil torej na videz nemogoče, bil je pionir moderne arhitekture in hkrati avtor najobsežnejšega opusa 'historične' arhitekture med nami in ne samo med nami. Nobena ocena ne bo mogla mimo njegovega 'dvojnega' obraza, zakaj najbolj zanimiv in najbolj izviren je prav takrat, kadar zvenita obe struni."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
23
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,463
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,644
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,534
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,893
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,799
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,718
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,674
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,321
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,078
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 928