Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

02.08.2019 21:46
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   Peter Krečič   arhitektura   urbanizem   Ljubljana   Dunaj   Praga   klasicizem   antika

Jože Plečnik je bil predvsem izjemen umetniški talent, ki ga je zaradi srečnih okoliščin zmogel prignati do popolnega umetniškega mojstrstva. Najprej se je tu izkazala njegova družina, ki je v najbolj občutljivem trenutku v njegovem življenju znala trdno stati ob njem, da je našel pot na dunajsko akademijo za likovno umetnost ter do arhitekta in učitelja Otta Wagnerja. "On je vstavil os mojega življenja", je pozneje zapisal v pismu prijatelju Castellitzu. Njegovo umetniško zorenje se je odvijalo na Dunaju, ki je bil že tedaj velemesto in merilo za kakovost vsakršnega umetniškega ustvarjanja. Že kmalu po končanju šolanja in obisku Italije je postal velik v iskanju izgubljenega čuta za popolnost. Odkritje pomena klasične antike in njenih novoveških evropskih naslednic renesanse in baroka je bilo ključno. Iz tega je v nasprotju z večino sočasnih ustvarjalcev posebno arhitektov ponovno utrdil status umetnika arhitekta in nasprotoval prevladujoči inženirski miselnosti v arhitekturi. Le na ta način je lahko ohranil arhitekturo za mogoče zavetje za poetičnost tako v oblikovanju prostora kot v oblikovanju predmetov.

 

Kot zrel arhitekt je bil popolnoma predan svojemu umetniškemu poklicu in veri v pravost svoje poti. To je mogoče hitro uvideti tako v drznih, suverenih poklicnih odločitvah v razponu najrazličnejših nalog od urbanizma, mimo posamičnih arhitektur do najmanjših predmetov in tiskov kot v suverenem odnosu do svetovne arhitekturne dediščine. S svojim obsežnim opusom je pri Slovencih po eni strani zapolnil primanjkljaj v klasični in sploh zgodovinski arhitekturi, po drugi obudil čut za monumentalnost in sploh za veliko merilo, ki pritiče zlasti prestolnicam. S tem pa je položil dovolj velik in zdrav temelj za to, da se morejo Slovenci kot narod poistiti s svojim prostorom in njegovo kulturo ter se sproščeno ozreti v prihodnji razvoj umetnosti in kulture, za katera je bil sam najboljši zgled iskanja najrazličnejših ustvarjalnih možnosti.

 

Vredno se je ozreti po konceptih, ki jih je našel v preteklosti zlasti v klasični antiki. Eden ključnih vsebinskih in tudi arhitekturno pobudnih konceptov je njegova vizija Ljubljane kot Novih Aten, pri čemer je arhitekt pojem Aten kot države (polis) razširil na vso Slovenijo. Toda zamisel v ožjem pomenu mesta je izpeljal v Ljubljani, v mestu s še danes otipljivimi zgodovinskimi sloji. Tu je Emona, ki jo je izjemno cenil, ob njej srednjeveška Ljubljana z značilno srednjeveško zazidalno strukturo. Vanjo je vnesla nekatere novosti renesansa in jo delno preoblikovala, zagotovo še bolj barok z novimi višinskimi poudarki novih form, kot so zvoniki in njihovi zaključki, kupole. To je bil po antiki prvi večji vdor mediteranske kulture v dotlej pretežno severnjaško Ljubljano.

 

Že kot uveljavljajoči se arhitekt na Dunaju je skrbno spremljal nastanek popoteresne Ljubljane, ki so jo do določene mere uresničevali po Fabianijevem načrtu, v nekaterih potezah pa je ostala nedokončana. Po povratku v domovino je v vse zgodovinske sloje vpeljal svojo vizijo Ljubljane najprej s svojo mrežo osi kopne in vodne ter poprek  postavljenih osi, potem pa je sistematično, kjer je le mogel, postavljal svoje stavbe, zgradbe, mostove in številne povezovalne člene. Te zadevajo predvsem ožje mestno središče do tako imenovane Fabianijeve krožne ceste. Toda že s prvim urbanističnim načrtom iz l. 1928 je začrtal novo mestno mejo, v katero je zajel zlasti severna mestna predela Šiško in Bežigrad - s posebnim načrtom je podrobneje obdelal le bežigrajski predel, tako imenovani Svetokriški okraj. V vse tri ključne mestne dele v Center, Šiško in Bežigrad je opremil s sodobnimi prispodobami temeljnega atenskega stavbnega inventarja. Toda arhitekturni jezik, ki ga je za vse navedeno uporabil, paradoksalno, ni klasičen. Prej bi mogli reči, da je uporabil oblike iz zelo različnih virov, katerih edini skupni imenovalec je tako imenovana mediteranska matrica, ki sestoji iz preoblikovanih antičnih prvin, renesančnih, baročnih, beneških, kraških, dalmatinskih, vendar vselej preoblikovanih; nikoli ni uporabil povsem čistega posnetka, citata kateregakoli izvora. Če tezo o jeziku, s katerim je naš arhitekt  uresničeval svoje Nove Atene še priostrimo, je treba prisluhniti tezi, ki prihaja iz tujine, ki pravi, da so njegove forme duhovite, humorne z občasno prikrito erotično konotacijo, skratka subverzivne.

 

Zakaj gre? Jezik, ki so ga uporabile elite nastajajočih nacionalnih držav od konca 18. do konca 19. stoletja in še čez je klasicizem. Treba se je le ozreti le v Združene države Amerike po Deklaraciji o neodvisnosti, v Francijo po meščanski revoluciji leta 1789, Nemčijo, Bavarsko, Italijo v 19. stoletju, morda še kam. On pa je s preoblikovanjem posebej klasičnih oblik, torej s preoblikovanjem jezika oblasti, jezika podrejanja, te zanikal, razveljavil, da je mogel svoje Nove Atene kot prostor izročiti meščanom in tujim obiskovalcem kot dar demokratične razprave in kulturnega sobivanja.

 

Drugi pomemben koncept, ki zadeva antiko in njen svet form, je njegov način vzgoje arhitektov. Tega je začel razvijati že v praški šoli in je do neke mere izpopolnjenega nadaljeval v Ljubljani najprej na Stari tehniki, potem na šoli na Grabnu. Jedro njegovega učenja arhitekture je bilo, da se je treba učiti pri antiki. Vendar mu pri tem ni šlo zgolj za metodo, za samo tehniko izpopolnjevanja risbe, za natančnost poteze, ki izpelje na stebrih antični entazis v popolnih razmerjih, ki stebre, arhitrave, loke, ostrešja pravilno osenči ipd. Profesor je postavil takšen način vzgoje, ki seveda naredi arhitektovo roko za voljno orodje, a tudi na etični temelj. Znan je njegov izrek, ko nekje pravi " … Samo tako nam bo mogoče vrniti tribut, ki smo ga prejeli od Romanov in Germanov …". Tu je imel seveda v mislih vse Slovane, njegov poziv velja najpoprej Čehom in Slovencem. Bil je prepričan in je tako vseskozi tudi deloval, da mora postati antika temelj za oblikovanje slovenskega narodnega sloga v arhitekturi. Neredko so mu zato sodobniki očitali, zlasti zapriseženi modernisti, prav ta njegov klasicizem. Toda vprašati se je treba, ali je sploh šlo za klasicizem?

 

Vse prej kot to! Arhitekt je z moderno redukcijo klasičnih form (simbol zanje je seveda steber) predvsem pa z njihovim kombiniranjem v nove sestave, ustvarjal vsakič nove, sodobne stvaritve. Z njimi je zlasti v 20. letih prejšnjega stoletja ustvarjal naravnost ekspresivne učinke, še več, brez zadrege ga je mogoče prepoznati za ekspresionističnega arhitekta, torej modernega, vendar ne modernista v ožjem pomenu besede. Ali po besedah, ki jih je izrekel Josip Vidmar ob njegovem odprtem grobu: "Plečnik ni bil revolucionar, a je bil zmerom nov."

 

K temu bi mogli dodati, da arhitekt za svoje strukturno nove stvaritve ni potreboval radikalno novega jezika. Bil je največji zagovornik antike, študija po antiki, je bil hkrati njen največji zanikovalec, kršilec antičnih oblikovnih postulatov. Težko bi našli večji paradoks v zgodovini arhitekture, ne samo slovenske, kar je opazil ob njegovi prvi obsežnejši predstavitvi leta 1968 Nace Šumi:

 

"Plečnik je bil uresničil torej na videz nemogoče, bil je pionir moderne arhitekture in hkrati avtor najobsežnejšega opusa 'historične' arhitekture med nami in ne samo med nami. Nobena ocena ne bo mogla mimo njegovega 'dvojnega' obraza, zakaj najbolj zanimiv in najbolj izviren je prav takrat, kadar zvenita obe struni."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.760
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.489
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.843
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.361
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.246