Komentar

Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!

Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele d'Annunzio je bil velikan svetovne umetnosti, ki si zasluži spomenik tako v Trstu kot na Reki. Reška kulturna in umetniška revolucija je bila zagotovo ena najbolj radikalnih umetniških akcij nasploh, ki je napovedala, leto dni po koncu prve svetovne vojne, svojega novega dvojnika. Šele skozi d'Annuzievega dvojnika Mussolinija lahko vidimo pobude druge svetovne vojne.

 

03.08.2019 22:28
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Gabriele d'Annunzio   Reka   Italija   fašizem   futurizem   nacionalizem   Mussolini

Uprizarjal je napade na vse politične kaste. Pozival je vse pesnike sveta, da se oborožijo proti kapitalistom.

Nič - nikakor ne razumem kot uničevanje, kot ničenje. V umetnosti se vse bohoti ali pa ždi v - niču. Vse je onstran dobrega in zla. V mojem spojnem mehanizmu, kjer se spaja živo z neživim, zlo ni nikakor dejavnost niča! Nič je podoben našemu stanju pred rojstvom, je najprej izhodišče in takoj zatem povratek vanj. Tisti, ki pa ostanejo v živem, so v položaju vrednotenja ali prevrednotenja tistih, ki so bili na svetu. Vsi, čisto vsi smo zapisani takšnim stanjem, tako umetniki kot neumetniki, nihče jim ne more ubežati.

 

Nič v živem je samo dokaz, da ni dokončne resnice navkljub naši kljubovalnosti, naši živosti dopovedovanja. V živo igro se vrnemo vsi ali nihče! Vse, kar bom danes komentiral, izhaja iz moje neusmiljene potrebe po apologiji umetniškega dejanja, ki ima svojo lastno identiteto in možen model udejanjanja, vsega ostalega se ne dotikam, ne vrednotim, ne ocenjujem. V hitrem zamahu bom pogledal v eno najbolj komplesknih situacij v svetu umetnosti, proglasitev umetniške, revolucionarne republike Gabriela d' Annunzia na Reki leta 1919. Obhajamo njeno stoletnico nastanka in devetindevetdesetletnico njenega propada. Te dni je v Trstu razstava enega najbolj ekscesnih trenutkov XX. stoletja v umetnosti, zavzetje Reke in njena proglasitev za anarhistično Republiko ljubezni.

 

 

D'Annunzio z italijanskimi oficirji in vojaki na Reki leta 1919.

 

 

Mogoče ste opazili, da se v svojih komentarjih zadržujem, da ne bi preveč glorificiral futurizma, navkljub njegovemu ogromnen pomenu, da potenciram pomen konstruktivizma in suprematizma samo zato, ker sta bila ingeniozen etičen odgovor na futuristični nezavedni nacionalizem. Tega stilnega fenomena se dobro zaveda slovenska inteligenca v zamejskem svetu. Toda umetnost ima na srečo drugačna merila od vseh ostalih kazalnikov sveta. V zgodovinski znanosti ima umetnost pozicijo pomožnega vira, ki naj bi nam pomagala razumeti čas. Sam pa menim, da je v zgodovini umetnosti nameščena ontolška resnica sveta. Nekaterim umetnostnim zgodovinarjem se ji je uspelo približali, se je dotakniti. A v obeh, tako v zgodovini kot v zgodovini umetnosti, mora biti nameščena zgodovinska distanca. Sto let je že dovolj, da se zgodovinska distanca uveljavi, čeprav mogoče v primeru umetnika Gabriela d'Annunizia le ni dovolj. Umetnik problematizira in gradi zahtevno celoto, ideolog pa poenostavlja samo zato, da bi bil široko sprejemljiv. Gabriele d 'Annunzio ni nikoli poenostavljal, vedno se je zapletal tudi, ko je šlo za vprašanje patriotizma, ki ga je vehementno mešal s heroizmom.

 

Avtor razstave Giordano Bruno Gueri je zapisal: Reški podvig ni bil fašistično dejanje, saj Gabriele d 'Annunzio ni bil del fašističnega gibanja. Reški podvig se je sprožil zaradi iredentizma in nacionalizma, tako je postal projekt družbene, politične in kulturne revolucije za obnovo in razvoj demokracije.

 

A glede na razvoj nadaljnih zgodovinskih dogodkov bi lahko brez slabe vesti zapisali parfrazo: Reški podvig je bil navkljub vsemu fašistično dejanje, saj je bil Gabriele d 'Annunzio velik navdih za fašistično gibanje. Postal je model razvoja fašistične družbe. Res pa je, da Gabriele d'Annunzio ni imel fašistične članske izkaznice!

 

Avtorju razstave sporočam z besedami izvrstne romanopiske Daše Drndič: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja! Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele d'Annunzio je bil velikan svetovne umetnosti, ki si zasluži spomenik tako v Trstu kot na Reki. Reška kulturna in umetniška revolucija je bila zagotovo ena najbolj radikalnih umetniških akcij nasploh, ki je napovedala, leto dni po koncu prve svetovne vojne, svojega novega dvojnika. Šele skozi d'Annuzievega dvojnika Mussolinija lahko vidimo pobude druge svetovne vojne.

 

Estetika ekscesa: Gabriele d'Annuznio je bil romanopisec, pesnik in dramatik, bil je anarho-socialist in pseudo-aristokrat. Neusmiljeno je trošil s svojo orkansko potratnostjo ideologa osebni šarm umetnika. Bil je vsestransko nadarjen predvsem za umetnost, obvladal pa je tudi militantno umetnost zapeljevanja in osvajanja. Zaljubljen je bil v uniforme. Po mojem bi najraje dneve in dneve kreiral vojakom uniforme.

 

 

Anarhistični Paraf in Mišimin paradoks

 

Redko se zgodi, da je izvrsten umetnik hkrati tudi častilec vojnega ustroja, a včasih se to le zgodi. Gabriele d'Annunzio je bil zagotovo eden izmed njih. Bil je intenzivna duhovna spodbuda za množico mladih revolucionarnih umetnikov na začetku XX. stoletja. Obseden je bi s svojimi ideali, nesramno jih je razkazoval, divjal je z njimi po evropskih prestolnicah samo zato, da se ne bi imel časa pogledalti v ogledalo.

 

Vzporednica: tako kot želijo sovražni ciniki zmanjšati pomen desetdnevne vojne za Slovenijo z besedno zvezo "desetdnevna opereta", tako želijo antikomunisti in antifašisti proglasiti d'Annuzijevo revolucijonarno republiko ljubezni z besedno zvezo "komična opera z bežanjem". Vse to bi bilo res, če to ne bi bila umetniška intervencija, blizu tistemu, kar se bo štirideset let kasneje imenovalo v umetnosti konceptualna ali situacionistična internacionala. Seveda je bila meja pri d'Annuzniu med resničnostjo in umetniško obliko, ki jo je zvesto medijsko spremljal New York Times, tako rahla, da je bila skoraj že nevidna. Vsekakor ni nagovarjal italjanskega nacionalizma ulice, temveč je pozival frajgajste (svobodne duhove) na barikade nemogoče republike. Vedno je tako, da vsaka vpletena stran piše po svoje zgodovino, svojo resnico. Zgodovina umetnosti pač svojo. Sam stojim na strani zgodovine umetnosti!

 

 

D'Annunzio je bil zaljubljen v vojaške uniforme.

 

 

Digresija: Ko v primeru rušenja spomenikov zgodovinskim osebnostim, okrog katerih ne obstaja konsenz o njihovem pomenu, obstaja dilema, ali se skulptura odstrani ali ne, sam stojim na poziciji, da je nujno potrebno poleg nje postaviti še eno, identično. Menim da je nujno, da v takšnem primeru spomenik dobi svojega dvojnika! Namreč: če se ga poruši, se poruši umetniško delo, če pa se ga ne poruši, se uveljavljajo tiste vrednote, ki jih je zastopal portretiranec. Z dvema je dilema očitna. Konec digresije!

 

 

Poet in profet

 

Uprizarjal je napade na vse politične kaste. Pozival je vse pesnike sveta, da se oborožijo proti kapitalistom. Gabriele d'Anunnzio je živel od upanja in upnikov ter udejanjanja svojih idealov. Menim, da tudi Gabriele d'Anunnzio potrebuje spomenik za svoja umetniška dejanja. Sam bi mu postavil tako v Trstu kot na Reki dvakrat dva identična spomenika. Šele ko bi stala dva identična spomenika, takrat bi nastopila razlika med dobrim in zlom. Dvojnik bi tako postal točka razprave, tako bi se izognili večni zanki drame.

 

In zdaj nastopi vrh današnjega komentarja. Bodite pozorni, za kaj se je d'Annunzio zavzemal v svoji ustavi: enakopravnost vseh ras, enakopravnost žensk in moških, zavzemal se je svobodno ljubezen, prakticiranje naturizma povsod ob vseh priložnostih, prakticiranje joge povsod in vedno, za homoseksualnost kot čisto radost sveta, za vse oblike duhovnih praks, ki lahko osvobodijo človeka od vseh cerkev sveta.

 

V njegovi ustavi je bila zapisana verska svoboda, ločitev od partnerja, pomoč brezposelnim in revnim, zavzemanje za javne šole, odškodnina v primeru sodne napake, nedotakljivost stalnega prebivališča.

 

Njegova ustava je bila dramski tekst, na osnovi katere je kasneje uprizoril Vittoriale in uprizarjal  heroizme vseh vrst po Kapitaliji. Operacije nekritičnega razkrivanja stvarnosti je opravljal z umetniškimi akcijami. Bil je zagotovo eden prvih umetniških akcionistov. Na koncu prve svetovne vojne se je odpravil z letalom bombardirat Dunaj s svojo poezijo. Dobesedno! Zakaj bi na tem svetu bil le triumf volje in življenja, zakaj ne bi bil prisoten tudi triumf smrti. Zakaj ne bi bombardiral nesrečnikov s poezijo, s svojimi patriotskimi monolgi, kot zaključnimi fazami nesmislenih dialogov. V njegovem značaju je bil velik paradoks. Umetnost mora predstavljati čez svetno prakso. On pa je z glorificiranjem vojne in s pozivanjem na krvava klanja vstopal v realnost. To pa ni nič, ampak zlo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
15
26.01.2021 07:00
Zaskrbljeni ljudje so pisali in govorili o današnjem stanju demokracije. Tisti, ki smo nekaj časa preživeli v Združenih državah, ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
14
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.985
02/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 2.075
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.979
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 2.019
05/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.491
06/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.801
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.472
08/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.077
09/
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
Janez Vuk
Ogledov: 884
10/
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
Scott J. Younger
Ogledov: 922