Komentar

Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!

Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele d'Annunzio je bil velikan svetovne umetnosti, ki si zasluži spomenik tako v Trstu kot na Reki. Reška kulturna in umetniška revolucija je bila zagotovo ena najbolj radikalnih umetniških akcij nasploh, ki je napovedala, leto dni po koncu prve svetovne vojne, svojega novega dvojnika. Šele skozi d'Annuzievega dvojnika Mussolinija lahko vidimo pobude druge svetovne vojne.

 

03.08.2019 22:28
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Gabriele d'Annunzio   Reka   Italija   fašizem   futurizem   nacionalizem   Mussolini

Uprizarjal je napade na vse politične kaste. Pozival je vse pesnike sveta, da se oborožijo proti kapitalistom.

Nič - nikakor ne razumem kot uničevanje, kot ničenje. V umetnosti se vse bohoti ali pa ždi v - niču. Vse je onstran dobrega in zla. V mojem spojnem mehanizmu, kjer se spaja živo z neživim, zlo ni nikakor dejavnost niča! Nič je podoben našemu stanju pred rojstvom, je najprej izhodišče in takoj zatem povratek vanj. Tisti, ki pa ostanejo v živem, so v položaju vrednotenja ali prevrednotenja tistih, ki so bili na svetu. Vsi, čisto vsi smo zapisani takšnim stanjem, tako umetniki kot neumetniki, nihče jim ne more ubežati.

 

Nič v živem je samo dokaz, da ni dokončne resnice navkljub naši kljubovalnosti, naši živosti dopovedovanja. V živo igro se vrnemo vsi ali nihče! Vse, kar bom danes komentiral, izhaja iz moje neusmiljene potrebe po apologiji umetniškega dejanja, ki ima svojo lastno identiteto in možen model udejanjanja, vsega ostalega se ne dotikam, ne vrednotim, ne ocenjujem. V hitrem zamahu bom pogledal v eno najbolj komplesknih situacij v svetu umetnosti, proglasitev umetniške, revolucionarne republike Gabriela d' Annunzia na Reki leta 1919. Obhajamo njeno stoletnico nastanka in devetindevetdesetletnico njenega propada. Te dni je v Trstu razstava enega najbolj ekscesnih trenutkov XX. stoletja v umetnosti, zavzetje Reke in njena proglasitev za anarhistično Republiko ljubezni.

 

 

D'Annunzio z italijanskimi oficirji in vojaki na Reki leta 1919.

 

 

Mogoče ste opazili, da se v svojih komentarjih zadržujem, da ne bi preveč glorificiral futurizma, navkljub njegovemu ogromnen pomenu, da potenciram pomen konstruktivizma in suprematizma samo zato, ker sta bila ingeniozen etičen odgovor na futuristični nezavedni nacionalizem. Tega stilnega fenomena se dobro zaveda slovenska inteligenca v zamejskem svetu. Toda umetnost ima na srečo drugačna merila od vseh ostalih kazalnikov sveta. V zgodovinski znanosti ima umetnost pozicijo pomožnega vira, ki naj bi nam pomagala razumeti čas. Sam pa menim, da je v zgodovini umetnosti nameščena ontolška resnica sveta. Nekaterim umetnostnim zgodovinarjem se ji je uspelo približali, se je dotakniti. A v obeh, tako v zgodovini kot v zgodovini umetnosti, mora biti nameščena zgodovinska distanca. Sto let je že dovolj, da se zgodovinska distanca uveljavi, čeprav mogoče v primeru umetnika Gabriela d'Annunizia le ni dovolj. Umetnik problematizira in gradi zahtevno celoto, ideolog pa poenostavlja samo zato, da bi bil široko sprejemljiv. Gabriele d 'Annunzio ni nikoli poenostavljal, vedno se je zapletal tudi, ko je šlo za vprašanje patriotizma, ki ga je vehementno mešal s heroizmom.

 

Avtor razstave Giordano Bruno Gueri je zapisal: Reški podvig ni bil fašistično dejanje, saj Gabriele d 'Annunzio ni bil del fašističnega gibanja. Reški podvig se je sprožil zaradi iredentizma in nacionalizma, tako je postal projekt družbene, politične in kulturne revolucije za obnovo in razvoj demokracije.

 

A glede na razvoj nadaljnih zgodovinskih dogodkov bi lahko brez slabe vesti zapisali parfrazo: Reški podvig je bil navkljub vsemu fašistično dejanje, saj je bil Gabriele d 'Annunzio velik navdih za fašistično gibanje. Postal je model razvoja fašistične družbe. Res pa je, da Gabriele d'Annunzio ni imel fašistične članske izkaznice!

 

Avtorju razstave sporočam z besedami izvrstne romanopiske Daše Drndič: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja! Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele d'Annunzio je bil velikan svetovne umetnosti, ki si zasluži spomenik tako v Trstu kot na Reki. Reška kulturna in umetniška revolucija je bila zagotovo ena najbolj radikalnih umetniških akcij nasploh, ki je napovedala, leto dni po koncu prve svetovne vojne, svojega novega dvojnika. Šele skozi d'Annuzievega dvojnika Mussolinija lahko vidimo pobude druge svetovne vojne.

 

Estetika ekscesa: Gabriele d'Annuznio je bil romanopisec, pesnik in dramatik, bil je anarho-socialist in pseudo-aristokrat. Neusmiljeno je trošil s svojo orkansko potratnostjo ideologa osebni šarm umetnika. Bil je vsestransko nadarjen predvsem za umetnost, obvladal pa je tudi militantno umetnost zapeljevanja in osvajanja. Zaljubljen je bil v uniforme. Po mojem bi najraje dneve in dneve kreiral vojakom uniforme.

 

 

Anarhistični Paraf in Mišimin paradoks

 

Redko se zgodi, da je izvrsten umetnik hkrati tudi častilec vojnega ustroja, a včasih se to le zgodi. Gabriele d'Annunzio je bil zagotovo eden izmed njih. Bil je intenzivna duhovna spodbuda za množico mladih revolucionarnih umetnikov na začetku XX. stoletja. Obseden je bi s svojimi ideali, nesramno jih je razkazoval, divjal je z njimi po evropskih prestolnicah samo zato, da se ne bi imel časa pogledalti v ogledalo.

 

Vzporednica: tako kot želijo sovražni ciniki zmanjšati pomen desetdnevne vojne za Slovenijo z besedno zvezo "desetdnevna opereta", tako želijo antikomunisti in antifašisti proglasiti d'Annuzijevo revolucijonarno republiko ljubezni z besedno zvezo "komična opera z bežanjem". Vse to bi bilo res, če to ne bi bila umetniška intervencija, blizu tistemu, kar se bo štirideset let kasneje imenovalo v umetnosti konceptualna ali situacionistična internacionala. Seveda je bila meja pri d'Annuzniu med resničnostjo in umetniško obliko, ki jo je zvesto medijsko spremljal New York Times, tako rahla, da je bila skoraj že nevidna. Vsekakor ni nagovarjal italjanskega nacionalizma ulice, temveč je pozival frajgajste (svobodne duhove) na barikade nemogoče republike. Vedno je tako, da vsaka vpletena stran piše po svoje zgodovino, svojo resnico. Zgodovina umetnosti pač svojo. Sam stojim na strani zgodovine umetnosti!

 

 

D'Annunzio je bil zaljubljen v vojaške uniforme.

 

 

Digresija: Ko v primeru rušenja spomenikov zgodovinskim osebnostim, okrog katerih ne obstaja konsenz o njihovem pomenu, obstaja dilema, ali se skulptura odstrani ali ne, sam stojim na poziciji, da je nujno potrebno poleg nje postaviti še eno, identično. Menim da je nujno, da v takšnem primeru spomenik dobi svojega dvojnika! Namreč: če se ga poruši, se poruši umetniško delo, če pa se ga ne poruši, se uveljavljajo tiste vrednote, ki jih je zastopal portretiranec. Z dvema je dilema očitna. Konec digresije!

 

 

Poet in profet

 

Uprizarjal je napade na vse politične kaste. Pozival je vse pesnike sveta, da se oborožijo proti kapitalistom. Gabriele d'Anunnzio je živel od upanja in upnikov ter udejanjanja svojih idealov. Menim, da tudi Gabriele d'Anunnzio potrebuje spomenik za svoja umetniška dejanja. Sam bi mu postavil tako v Trstu kot na Reki dvakrat dva identična spomenika. Šele ko bi stala dva identična spomenika, takrat bi nastopila razlika med dobrim in zlom. Dvojnik bi tako postal točka razprave, tako bi se izognili večni zanki drame.

 

In zdaj nastopi vrh današnjega komentarja. Bodite pozorni, za kaj se je d'Annunzio zavzemal v svoji ustavi: enakopravnost vseh ras, enakopravnost žensk in moških, zavzemal se je svobodno ljubezen, prakticiranje naturizma povsod ob vseh priložnostih, prakticiranje joge povsod in vedno, za homoseksualnost kot čisto radost sveta, za vse oblike duhovnih praks, ki lahko osvobodijo človeka od vseh cerkev sveta.

 

V njegovi ustavi je bila zapisana verska svoboda, ločitev od partnerja, pomoč brezposelnim in revnim, zavzemanje za javne šole, odškodnina v primeru sodne napake, nedotakljivost stalnega prebivališča.

 

Njegova ustava je bila dramski tekst, na osnovi katere je kasneje uprizoril Vittoriale in uprizarjal  heroizme vseh vrst po Kapitaliji. Operacije nekritičnega razkrivanja stvarnosti je opravljal z umetniškimi akcijami. Bil je zagotovo eden prvih umetniških akcionistov. Na koncu prve svetovne vojne se je odpravil z letalom bombardirat Dunaj s svojo poezijo. Dobesedno! Zakaj bi na tem svetu bil le triumf volje in življenja, zakaj ne bi bil prisoten tudi triumf smrti. Zakaj ne bi bombardiral nesrečnikov s poezijo, s svojimi patriotskimi monolgi, kot zaključnimi fazami nesmislenih dialogov. V njegovem značaju je bil velik paradoks. Umetnost mora predstavljati čez svetno prakso. On pa je z glorificiranjem vojne in s pozivanjem na krvava klanja vstopal v realnost. To pa ni nič, ampak zlo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
6
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,226
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,629
03/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,494
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,899
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,585
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,244
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,052
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,174
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 867
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 817