Razkrivamo

Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu

Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede financiranja državnih in nedržavnih šol, je čas za nekaj preprostih resnic o državnih in nedržavnih šolah. V poplavi manipulacij in izmišljotin je 12 tez Klemna Laha prava poživitev, zato je njegov prispevek nujno potrebno prebrati za razumevanje bistva zapleta s financiranjem tistih osnovnih in srednjih šol, ki jih ni ustanovila država, predstavljajo pa 0,7 % vseh osnovnih in srednjih šol v Sloveniji.

05.08.2019 20:34
Piše: Klemen Lah
Ključne besede:   šolstvo   državne šole   zakon   novela   financiranje šolstva   Jernej Pikalo   osnovna šola   Klemen Lah

Foto: Waldorfska šola Ljubljana

Prav levi politični pol, ki v primeru nedržavnih šol nasprotuje temu, da bi država sofinancirala zasebnike, je zelo odločen, ko je treba zagovarjati sofinanciranje drugih nevladnih organizacij, npr. (zasebnih) založb, kulturnih prireditev, okoljevarstvenih organizacij, društev ... 

Kako žalostni časi, ko je lažje razbiti atom kot predsodek, je menda nekoč potarnal Albert Einstein. V trenutku, ko se v javnosti krešejo mnenja o upravičenosti državnega sofinanciranja, s katero bi otroci v nedržavnih javnih šolah pridobili pravico do razširjenega programa (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov), se mi zdi nujno poskusiti razbiti kakšen predsodek o nedržavnih šolah - pa naj bodo možnosti še tako majhne. Spodaj pišem o dvanajstih predsodkih (njihovo število je sicer precej večje), ki v medijih pogosto veljajo za neizpodbitne, v resnici pa so za zelo vprašljivi in zavajajoči.

 

 

1. NEDRŽAVNE ŠOLE OGROŽAJO DRŽAVNE

 

Nedržavne šole, ki izobražujejo 0,7 % slovenskih otrok, ogrožajo državne šole, ki izobražujejo 99,3 % otrok? Resno!? Dodatnih 300.000 evrov za nedržavne šole ogroža slovensko državno šolstvo, ki ima proračun prek 800 milijonov evrov? Resno!? Referendum, ki ga o tej dilemi predlaga SVIZ, bi stal več kot štiri milijone evrov. Še ena primerjava: učiteljska nadomeščanja zahtevajo letno 10 milijonov evrov. Če bi nedržavne šole v celoti financirala država, bi to pomenilo dobrega pol odstotka vsega denarja, ki ga namenimo osnovnim šolam. Pol odstotka! Mimogrede: evropsko povprečje zasebnih šol je 14 %.

 

Kdo torej ogroža javno šolo? Če vemo, da je Slovenija v vrhu držav, ki so najbolj znižale delež BDP-ja za izobraževanje v tem desetletju, je vprašanje zgolj retorično. Mimogrede: v vladah, v katerih se je klestil šolski proračun, so (bile) tudi stranke, ki se predstavljajo kot zagovornice državnega javnega šolstva.

 

 

2. ZARADI NEDRŽAVNIH IMAJO DRŽAVNE ŠOLE MANJ DENARJA

 

Nasprotno: nedržavne šole predstavljajo za državni proračun prihranek, saj jim je iz proračuna treba nameniti manj denarja kot državnim šolam. Če so državne šole plačane 100 %, bi bile nedržavne po novem samo okrog 60 %, kar pomeni, da bi država na račun slovenskih otrok v nedržavnih šolah brez vsake slabe vesti prihranila okrog 40 %. Tudi če bi nedržavnim šolam namenili dodaten denar, s katerim bi 100 % pokrile obvezen in razširjeni učni program, bi država prihranila denar (ne pozabimo – na račun slovenskih otrok!), ki bi ga sicer morala namenjati za vzdrževanje infrastrukture, tekoče stroške … 

 

Nedržavne šole torej niso dodaten strošek – so področje, na katerem država (pri)varčuje. Žalostno dejstvo je torej, da trenutno tudi zagovorniki državnega šolstva množično podpirajo odločitev ministrstva za šolstvo o krčenju sredstev za nedržavne šole. S tem nekritično podpirajo neoliberalno agendo, ki v imenu "vitke države" krči sredstva za šolstvo. Če parafraziram spoznanje iz časa nacizma:

 

"Najprej so prenehali financirati nedržavne šole. Bili smo tiho. Ko so prenehali financirati tudi državne, ni bilo več nikogar, ki bi protestiral!"

 

 

3. NA NEDRŽAVNE ŠOLE SE NE MOREMO VPISATI VSI, ZATO JIH NE BI SMELI FINANCIRATI

 

Če se tega dosledno držimo, moramo prekiniti tudi financiranje Gimnazije Bežigrad. Tudi tja se ne morejo vpisati vsi, ki si želijo. Iz istega (fizikalnega) razloga: ni dovolj prostora. Če bi s tem argumentom kritiki mislili resno, bi morali zahtevati, naj država nameni več sredstev nedržavnim šolam in tako omogoči večji vpis. A če se to omeni, se sklicujejo na prvo tezo. Začaran krog.

 

 

4. SLOVENSKO ŠOLSTVO SE DELI NA JAVNO IN ZASEBNO

 

To je ena izmed osrednjih ideoloških manipulacij. Slovensko šolstvo je skoraj v celoti javno – večina šol, takšnih in drugačnih, tvori javno mrežo šol. Res je, da bi šole, ki sestavljajo javno mrežo, lahko delili glede na različne ustanovitelje na DRŽAVNE/OBČINSKE in NEDRŽAVNE. Oziroma na VLADNE IN NEVLADNE. Glede na dobiček bi jih lahko delili tudi na PROFITNE IN NEPROFITNE (da ne bo nesporazuma: profitne so prav nekatere državne šole).

 

Zakaj torej zasebne in javne šole? Ne vem. Prve so poimenovane po ustanovitelju, druge pa po namenu in delovanju. Logike je tu zelo malo – razen če je bil namen nedržavne/nevladne šole že od začetka zaznamovati s slabšalnim prizvokom.

 

 

5. NEDRŽAVNE ŠOLE KUJEJO DOBIČEK

 

Ne. Ustanovljene so kot zavodi, ki ne smejo kovati dobička in ga prelivati v zasebne žepe. Po definiciji. Pika. 

 

 

6. NEDRŽAVNE ŠOLE ZARADI OMEJITVE VPISA VPISUJEJO LE UČNO USPEŠNE UČENCE IN DIJAKE

 

Ne drži. Vpisana populacija na nedržavnih šolah je zelo raznolika, saj vpisujejo otroke z različnimi učnimi zmožnosti in iz različnih socialnih okolij. Določene nedržavne šole so tudi priznane po tem, da vključujejo otroke s posebni potrebami v večji meri kot državne šole (waldorfska šola vključuje 11,2 odstotka otrok s posebnimi potrebami).

 

 

7. OSNOVNE IN SREDNJEŠOLSKE NEDRŽAVNE ŠOLE SO ZA ELITO

 

Ne drži. Socialna slika na osnovnih in srednjih šolah je zelo raznolika, saj jo obiskujejo otroci iz različnih družbenih okolij. O socialni razslojenosti veliko pove podatek, koliko otrok v nedržavnih šolah je upravičenih do brezplačne malice: na OŠ Montessori Ljubljana, npr., je do brezplačne malice upravičeno 54 % učencev (to pomeni, da imajo njihovi starši prenizke prihodke, da bi jim lahko plačali šolsko malico). Šolnine so sicer večinoma prilagojene premoženjskemu stanju staršev, poleg tega pri šolanju pomagajo tudi šolski skladi. 

 

Razslojevanje se bo zgodilo le, če bo vlada uresničila svoje namere – če namreč ne bo finančno podprla nedržavnih šol, jih ne bodo mogli obiskovati otroci iz različnih socialnih okolij. Nedržavne šole bodo lahko obiskovali le premožni.

 

 

8. KDOR ŽELI NEDRŽAVNO ŠOLSTVO, NAJ SI GA SAM PLAČA

 

Res hočemo to? Takšen je primer ZDA, v kateri je ostro ločeno obubožano državno šolstvo in premožno nedržavno šolstvo. Še enkrat: si res želimo tega? Se res ne zavedamo, da s tem podpiramo najbolj brezobziren neoliberalen šolski model na planetu (ameriškega)? Bi se ne raje zgledovali po skandinavskih šolah ali Nizozemski, kjer so nedržavne šole vzor socialne enakopravnosti, saj jih podpira država in tako omogoča zastopanost različnih slojev? Ej, slovenski levičarji in socialni demokrati - kaj vam niso prav skandinavske dežele vzor? 

 

Naj opozorim še na eno nedoslednost: prav levi politični pol, ki v primeru nedržavnih šol nasprotuje temu, da bi država sofinancirala zasebnike, je zelo odločen, kot je potrebno zagovarjati sofinanciranje drugih nevladnih organizacij, npr. (zasebnih) založb, kulturnih prireditev, okoljevarstvenih organizacij, društev ... Čemur ne nasprotujem - nasprotno. Zanima me le, zakaj takšna razlika. Zakaj državno podporo lahko sprejme, npr., lovsko društvo, šola pa ne? Zakaj, če grem še malo naprej, levi politični pol pogosto brezpogojno podpira skvoterje - zasebnike, ki so zasedli državno oziroma zasebno lastnino? Kako je mogoče, da v enem primeru vidi sofinanciranje iniciative državljanov, ki uresničujejo javni interes, kot sporno (v primeru nedržavnih šol), v drugem primeru (skvoterji) pa zahteva, da mestne oziroma državne oblasti omogočijo in podprejo delovanje mladih umetnikov (sicer zasebnikov)? Kako je mogoče, da na levem polu zagovarjamo mavrico (kot enega od svojih osrednjih simbolov za sprejemanje in sobivanje drugačnih), ko pa se začnemo pogovarjati o šolstvu, pa nas udari barvna slepota in dopuščamo le še črno-bele odtenke? 

 

In še ena pomembna stvar: če država sofinancira program, pridobi tudi precejšen nadzor nad učnim programom. Kar v času, ko postajajo vse bolj popularne teorije o "ploščatih zemljah", niti ni tako nepomembno.

 

 

9. NEDRŽAVNE ŠOLE IMAJO ŽE V IZHODIŠČU VEČ DENARJA KOT DRŽAVNE, S ŠOLNINAMI SOFINANCIRAJO NADSTANDARD

 

Ne drži. S šolninami večinoma pokrivajo razliko, ki nastaja zaradi manjšega financiranja države, npr. stroške vzdrževanja prostorov, opreme, učnega materiala …

 

 

10. ČE BOMO FINANCIRALI NEDRŽAVNE ŠOLE, BODO TE OGROZILE DRŽAVNO ŠOLSTVO

 

Ne drži. Financiranje nedržavnih šol v Sloveniji zmore le malo ustanoviteljev, saj je ustanovitev šole povezana z visokimi stroški. Zagotoviti je namreč potrebno prostore in opremo, ki ustrezajo šolskim normativom. Če bo uveljavljena novela, pa bodo ti stroški še večji, saj bo treba začeti z dvema razredoma. 

 

Že zdaj pa je s temeljnimi šolskimi zakoni zapisano, da država ne bo financirala zasebnih šol v tistem okolišu, kjer bi s svojim delovanjem ogrožale obstoj javne šole. Poleg tega lahko država zagotovi 100 % financiranje nedržavnega šolstva in hkrati omeji njegovo nadaljnjo širitev nad ogrožajočo mejo. 

 

Dosedanje 25-letne izkušnje pa kažejo, da zasebno šolstvo ni ogrozilo javnega, temveč ga je obogatilo.

 

 

11. NEDRŽAVNIH ŠOL NE POTREBUJEMO, SAJ SE LAHKO VSI VPIŠEJO V DRŽAVNE

 

V teoriji zelo lepo zveni. A ker učim že skoraj četrt stoletja, sem imel možnost poučevati otroke, za katere to ne drži: ko me ne bi omejevalo spoštovanje zasebnosti, bi lahko opisoval številne usode otrok, ki so v državnih šolah težko zboleli ali šolskega leta niso končali pozitivno. Zdelo se je, da je njihova šolska pot za vselej zaključena … Na nedržavnih šolah so se razcveteli ...

 

S tem ne želim reči, da so nedržavne šole za vse. Niso. Poznam tudi take primere.

 

Zagovorniki tega argumenta pogosto poudarijo, da so vsem otrokom v nedržavnih šolah na voljo prosta mesta in da država s financiranjem nedržavnih šol dvojno financira njihovo šolanje. To drži približno toliko, kot je v osemdesetih držalo zagotavljanje bank, da so naši (devizni) prihranki varni in vsem na voljo - to je držalo le dotlej, dokler nismo po prihranke prišli vsi. Takrat je sistem odpovedal. Nič drugače ne bi bilo v tem primeru. Če sem konkreten: v katero ljubljansko šolo v centru bi v tem trenutku država namestila 18 razredov waldorfske osnovne šole? 

 

 

12. DRŽAVNE IN NEDRŽAVNE ŠOLE NIMAJO NIČ SKUPNEGA

 

Ni res. Vsi smo v istem čolnu, ki se počasi potaplja v neoliberalnem morju nenehne finančne "optimizacije". Če ne bomo stopili skupaj in nam ne bo postalo jasno, da nas družijo isti nameni in cilji, pogosto pa tudi pot, potem se bomo skupaj znašli v še večjih težavah. Če se bomo v nedržavnih šolah zavedali, da smo lahko le tako dobri, kot je državno šolstvo, in če se bodo v državnih šolah zavedali, da so nedržavne šole zato, da šolski prostor bogatijo (in ne ogrožajo), se nimamo česa bati. V dobro otrok.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.740
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.686
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.735
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.374
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.218
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.278
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.153
10/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.083