Razkrivamo

Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje

Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega pritiska na Iran, ki v morebitnem vojaškem spopadu ne bi imel prav dosti možnosti za zmago. V ozadju igre z zaplenjenimi tankerji je ameriški odstop od sporazuma z Iranom glede pridobivanja obogatenega urana, ki ga je sklenil Trumpov predhodnik, je pa moč opaziti še enega pomembnega igralca - Izrael. Judovski državi je revolucionarna hunta v Teheranu že večkrat zagrozila z uničenjem, zato je Izrael izjemno pozoren na kakršen koli napredek v iranskem jedrskem programu, ki bi lahko pripeljal do atomske bombe.

06.08.2019 20:16
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   Iran   Perzija   Hormuška ožina   Teheran   Churchill   Roosevelt   Stalin   Nemčija   Velika Britanija   Reza Pahlavi   islamska revolucija   ajatola Homeini   Donald Trump

Po Kissingerjevem mnenju arabske države in Izrael mislijo, da je bila Obamova administracija pripravljena predati vodilni položaj v regiji še vedno revolucionarno zagnanemu Iranu. Predsednik Tramp seveda ukrepa popolnoma drugače.

V teh dneh se že skoraj dnevno stopnjujejo napetosti v Perzijskem zalivu, zlasti v Hormuški ožini. Celotno območje Perzijskega zaliva je dobilo velik političen pomen že takoj po II. svetovni vojni zaradi ogromnih zalog nafte, svoje pa so prispevali tudi tradicionalno nasprotujoči si interesi velikih sil, ki so sicer želele svoj vpliv na tem prostoru že mnogo prej. Čeprav Iran v I. svetovni vojni ni bil formalni zaveznik Turčije, so ga Britanci v času hitrega prodora nekaj britansko-indijskih divizij iz Indije proti Ankari dejansko okupirali in si tako zagotovili popoln vpliv nad to veliko deželo. Do tega bržkone ne bi prišlo, če Perzijci v I. svetovni vojni ne bi odkrito simpatizirali z nemško zaveznico Turčijo. Če manj kot četrt stoletja se je v II. svetovni vojni scenarij le nekoliko modificirano ponovil: Iran so že v avgustu 1941 zasedle britanske in sovjetske čete, ki so prodirale iz juga in severa ter sredi septembra skupaj zasedle tudi Teheran. V Teheranu je bila novembra 1943 sklicana tudi ena najpomembnejših političnih konferenc zavezniških sil med II. svetovno vojno; Roosevelt, Churchill in Stalin so se na Teheranski konferenci pogovarjali o bodoči ureditvi povojne Evrope, razdelitvi poražene Nemčije in - kar je pomembno tudi za Slovence - priznali so partizansko vojsko Josipa Broza Tita kot edino legitimno vojaško silo na področju nekdanje Kraljevine Jugoslavije. Trije veliki voditelji so poleg tega sklenili, da bo po vojni Iran postal suverena in neodvisna država.

 

 

***

 

Razlogov, da so evropske velesile, zlasti Velika Britanija in Rusija, hitro začele zasedati območja Prednje Azije že v začetku 19. stoletja, je bilo precej. Najpomembnejši so bili:

 

- neodporne vladavine zaradi velike korupcije,

 

- nesposobni vladarji,

 

- verska nasprotja med suniti in šiiti,

 

- slaba organizacija državne administracije,

 

- splošna nerazvitost in tehnološka zaostalost ter

 

- geografsko izjemno pomembne, strateške prometne poti (ladijski prevoz, železnica).

 

 

Odnosi med Iranom in Zahodom so se nepopravljivo poslabšali po Homeinijevi revoluciji 1979. 

 

 

Perzija (po letu 1935 se imenuje Iran) je bila že od srede 19. stoletja predmet spora med Anglijo in Rusijo, ki sta si jo 1907 razdelili na dve vplivni sferi. Dinastija Kadžarov je bila odstranjena leta 1925, ko šah postane Reza Khan, ki pa je moral na pritisk Velike Britanije odstopiti 1941 leta v korist sina Reze Pahlavija zaradi očitnih simpatij do Nemčije. Ko vlada premierja Mosadeka leta 1951 podržavi Anglo-iransko naftno družbo, pride do velike politične krize. Režim ministrskega predsednika Mosadeka zruši državni udar, ki ga podpre šah Reza Pahlavi. Iran leta 1955 pristopi k Bagdadskemu paktu, ustanovljenem predvsem zaradi zagotavljanja angleškega vpliva. Pahlavi ima popolno oblast, začne z reformami na vseh področjih, kar gre v nos zlasti islamski duhovščini. Zaradi nedoslednih reform in velikih socialnih razlik, kar je dodatno spodbudila tudi svetovna naftna kriza, se začnejo študentski protesti, ki kmalu prerastejo v vsesplošne proteste proti šahu. Leta 1979 se Iranu zgodi islamska revolucija pod vodstvom Ajatole Homeinija, ki razglasi še danes obstoječo islamsko republiko, šah pa mora zbežati iz države. Regionalno tekmovanje za vpliv v islamskem svetu z Irakom (kjer je na oblasti kasneje demonizirani, takrat pa na zahodu še priljubljeni Sadam Husein) privede leta 1980 do vojne, ki zelo izčrpa obe državi.

 

 

***

 

Številni konflikti, ki so zadnje čase pretresli to regijo (Perzijski zaliv, Hormuška ožina), časovno sovpadajo z odločitvijo ameriškega predsednika Trumpa, da enostransko odstopi od dogovora petih velikih sil z Iranom glede pridobivanja obogatenega urana. Bistvo nastajajočega vrtinca konfliktov je mogoče iskati po eni strani v širšem nasprotovanju zahodnih sli povečevanju privilegiranega kluba imetnikov jedrskih konic, kot tudi izjemno ostrem nasprotovanju Izraela kot najpomembnejšega ameriškega zaveznika na Bližnjem vzhodu (ki mu je Iran že večkrat grozil z uničenjem). Hkrati pa se napetosti povečujejo tudi zaradi nič manjšega nasprotovanja Savdske Arabije iranskemu vpletanju v interesne sfere in območja vojnih spopadov v Siriji, Iraku in Jemnu.

 

 

Satelitska slika Hormuške ožine: ladijski promet v določeni točki poteka skozi iranske teritorialne vode.

 

 

Zlasti Američani, Izrael in Savdska Arabija konstantno obtožujejo Iran neposredne udeležbe v praktično vseh sporih na Bližnjem vzhodu. Tako se dejansko jasno kažejo obrisi močne protiiranske koalicije, ki jo tvorijo ZDA, Velika Britanija, Izrael in Savdska Arabija. Veliko Britanijo je v to koalicijo očitno potisnilo ravnanje iranskih oblasti v zadnjih dnevih, ko je Teheran odgovoril na britansko zajetje njihovega tankerja v Gibraltarju z enako mero. Britanija je nemudoma pripravila načrt za varno plovbo v Hormoški ožini, za katerega je skušala pridobiti več evropskih držav, kar pa je večina, vključno s Francijo, zavrnila. Tako se zanimivo kažejo že pred brexitom velike razpoke v zunanji politiki Britanije in EU

 

Po drugi strani pa se zdi, da se hitro krepi medsebojno sodelovanje in podpora med ZDA in Veliko Britanijo, ki sta se kmalu po 2. svetovni vojni kar nekajkrat medsebojno "pustili na cedilu" pri svojih pomembnih strateških projektih (Sueški prekop, Vietnam, Afganistan …). Obdobje odločnega Ronalda Reagana in Margaret Thatcher je ponovno vzpostavilo zaupanje obeh velikih sil, ki sta tudi demonstrativno pokazali odločenost zaščite svojih interesov na način, kot si ga težko zamišljamo ob drugih bledih naslednikih. Predsednik Reagan se ni obotavljal obstreljevati Gadafijeve palače sredi Tripolisa, ker je ta že preglasno vzpodbujal terorizem. Učinki so bili takojšni. Gadafi je priznal sabotažo letala Pan Am, ki ga je bomba raznesla nad škotskim mestecem Lockerbie, in pokazal hitro pripravljenost za plačila visokih odškodnin svojcem umrlih. Libijski polkovnik je razumel politiko palice in korenčka, zato je razmeroma kmalu kultiviral obnašanje Libije v odnosih z Zahodom.

 

Na drugi strani je predsednica britanske vlade s hitro ponovno zasedbo Falklandov prav tako odločno demonstrirala učinkovitost svoje mornarice; s sijajno zmago na drugem koncu sveta, daleč od britanskeg otočja, je posledično sprožila tudi padec osovražene vojaške hunte v Argentini. Toda niso bili vsi voditelji tako odločni; spomnimo se le neinventivne nemoči ameriškega predsednika Carterja, ki nikakor ni našel načina za osvoboditev talcev, ki jih je Islamska revolucionarna garda preko več kot eno leto zadrževala v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu.

 

 

***

 

Posameznik potrebuje za uveljavitev pravice, na katero se sklicuje, določno zapisano pravno normo, iz katere ta izhaja (načelo zakonitosti). Država pa bolj kot konvencijsko ali pogodbeno klavzulo potrebuje za uveljavite svoje volje realno gospodarsko in predvsem vojaško moč. V ozadju tihe podpore Iranu bo gotovo čutiti vpliv Rusije in Kitajske, ki pa ne bosta tvegali preveč očitne podpore režimu, ki igra netaktno, vnaprej izgubljeno vlogo, saj heterogena koalicija štirih sil pomeni skupino, pri kateri bi že šibkejša člena, tj. Izrael in Savdska Arabija tudi sama lahko računala na zmago v vojni z Iranom.

 

 

Tehnološko precej zastarela iranska mornarica se ne more kosati z britansko, kaj šele ameriško.

 

 

V zvezi s sedanjim razvojem dogodkov, ko je Iran v nasprotju z mednarodnim pomorskim pravom zaplenil že tretji tanker, se zdi, da se ob vseh drugih potezah vpletenih petih akterjev razvoj dogodkov predvidljivo vrti v smer, ki za Iran ne pomeni dobrega razpleta. Takšne situacije je že dolgo tega nazorno opisal Henry Kissinger, ko je povedal, da se velike sile, a tudi manjše države pogosto neizbežno ujamejo v t.i. Tukididovo past, ko postane vojna neizogibna zaradi naraščajoče moči vzpenjajoče se izzivalke. Primeroma navaja za to past poslabšanje kitajsko-ameriških odnosov in prekinitev dobrih odnosov med Rusijo in Zahodom zaradi medsebojnega nerazumevanje, ki je pogojeno s sesutjem evropske moči in nevednosti novodobnih evropskih voditeljev, da je diplomacija brez verodostojne grožnje zgolj prazno besedičenje. Po Kissingerjevem mnenju arabske države in Izrael mislijo, da je bila administracija Barracka Obame pripravljena predati vodilni položaj v regiji še vedno revolucionarno zagnanemu Iranu. Predsednik Trump seveda ukrepa popolnoma drugače.

 

Pravzaprav je nenavadno, kako današnji svet vedno znova presenečajo podatki, ki jih težko dojamemo. Vzemimo kot primer Izrael, ki kot (geografsko) izrazito majhna država prednjači v znanstvenih in tehnoloških inovacijah. Od leta 1980 do 2000 je bilo v Izraelu registriranih 7652 patentov, medtem ko so jih vse arabske države skupaj registrirale 367. Izrael ima več znanstvenikov, inženirjev in strokovnih objav na prebivalca kot katerakoli druga država in daje največji delež BDP na svetu za civilne raziskave in razvoj.

 

Ne bi smelo biti pretežko ugotoviti, da imajo lahko le resnično veliki vladarji dovolj poguma, vere in odločnosti, da modro urejajo ključna vprašanja človekovega bivanja in razvoja. Pri tem pa ne uporabljajo pretirane sile, ampak subtilno dozirajo ukrepe, ki lahko preprečijo katastrofe. Eno takih glavnih vprašanj je nujnost prepovedi nadaljnjega jedrskega oboroževanja in širjenja že tako prevelikega atomskega kluba. Iran stoji na tej poti kot neke vrste tveganje; je problematična država, ki bi v doglednem času lahko prišla do lastnega jedrskega orožja.

 

V smislu teh spoznanj utegne zgodovina bistveno ugodneje oceniti predsednika Trumpa kot mnoge njegove predhodnike, vključno z Obamo. Problem slednjega so bili številni izzivi, ki jih sploh ni ustrezno zaznaval in zato niso bili prioritete njegove administracije (denuklearizacija Severne Koreje, preprečitev širitve jedrskega kluba na nove člane na čelu z Iranom, zaustavitev lahkotnega procesa prenašanja industrijskih gigantov v manj razvita okolja, nadzor nad nezakonitim doseljevanjem …).

 

Danes je morda ključno vprašanje, koliko časa bo Zahod še lahko obdržal raziskovalno-znanstveno prednost, na kateri temeljita njegova (naša) gospodarska in vojaška premoč. Resnične grožnje prihodnosti niso vzpon Kitajske ali podnebne spremembe, še najmanj pa širjenje islama, temveč naša lastna izguba vere v civilizacijo, ki so nam jo zgradil predniki, ter diletantska neodzivnost naših aktualnih voditeljev na resnične probleme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
13
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
39
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.468
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.670
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.624
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.808
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.799
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.458
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.097
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 671
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.579
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.369