Razkrivamo

Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?

Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa se po 2. avgustu zdi, da to nikogar pretirano ne skrbi. Američane že zaposluje predvolilna mrzlica, oči ruske javnosti so uprte v moskovske protestnike, ki zahtevajo svobodne volitve, Evropejci pa so na počitnicah. Taisti Evropejci, ki so v osemdesetih letih 20. stoletja prav zaradi takšnih jedrskih raket tako goreče protestirali na ulicah in trgih zahodnoevropskih mest.

08.08.2019 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   oboroževalna tekma   ZDA   Sovjetska zveza   Rusija   Donald Trump   Vladimir Putin   NATO   jedrske rakete   Evropa   INT pogodba   Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty

Foto: Wikimedia

Prenehanje INF pogodbe ne pomeni nič dobrega za evropsko varnost; Rusija bo na svoje zahodne meje lahko razporedila poljubno število omenjenih raket, kar lahko vodi k nadaljnjemu slabšanju odnosov z Natom. Decembrski vrh Nata v Londonu bo zato mogoče pomembnejši, kot se je sprva zdelo.

Drugega avgusta je prenehala veljati pogodba med Združenimi državami in Rusijo o nuklearnem orožju srednjega dosega (t.i. INF ali The Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty). Leta 1987 sta jo podpisala ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski generalni sekretar Mihail Gorbačov. To je bil velik dosežek, še posebno pomemben za nas Evropejce. Pogodba je bila namreč eden od temeljnih kamnov evropske varnosti. Obe velesili sta morala v skladu s sporazumom z evropskih tal še v času hladne vojne odstraniti in uničiti vse svoje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Sovjetskih je bilo za tisoč več kot ameriških. Vzpostavljen je bil tudi nadzor na terenu. Res pa, da pogodba ni zajela nuklearnega orožja na podmornicah in bombnikih.

 

Pogodbo je najprej odpovedal ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin je s svoje strani z enakim korakom sledil takoj naslednji dan. Američani so kot formalni razlog navajali vztrajno rusko kršitev pogodbe. Obtožbe (več kot trideset skupaj) je bilo na ameriški strani slišati še posebno od leta 2014 dalje. Konkretno je šlo za rusko raketo SSC-8 oziroma 9M729, kot se tudi imenuje. Zaradi njene mobilnosti jo je težko odkriti.

 

Ruska stran, ki je v pogodbi INF - ta ji je bila trn v peti - nasledila Sovjetsko zvezo, je izdelavo in testiranje omenjenih raket sprva zanikala. Potem pa le priznala in pri tem poudarjala, da je njihov domet nekaj deset kilometrov manj od 500 kilometrov. Danes naj bi jih imela, in to razmeščenih, že okoli sto. Do svojih ciljev, evropskih mest, rabijo manj kot deset minut. Pri tem je Rusija s svoje strani za kršitev pogodbe obtožila Američane. Ti so namreč na evropskih tleh vzpostavili Natovo protiraketno obrambo pred iranskimi izstrelki. Po ruskem prepričanju bi se njena defenzivna raba lahko hitro prelevila v ofenzivno. Rusi so Američane za nameček, ker so pogodbo formalno odpovedali prvi, licemerno obtožili še za grobarje pogodbe. Očitno je tako Rusom kot Američanom kar pogodu, da imata v odsotnosti pogodbe proste roke pri modernizaciji svojih nuklearnih sil. Mimogrede: ta pogodba je zavezovala samo njiju, ne pa recimo Kitajske, kar je tako Američanom kot Rusom šlo že nekaj časa v nos.

 

Obstaja pa tudi bojazen, da ZDA in Rusija čez dve leti ne podaljšata veljavnosti nove START pogodbe (iz leta 2011), ki omejuje njune strateške nuklearne sile (vsaka ima po 1550 operativnih kosov). Tudi tu pogodba zavezuje samo njiju, ne pa preostalih sedem držav imetnic nuklearnega orožja. V primeru tudi njenega prenehanja ne bo obstajala nobena mednarodna pogodba, ki bi tako ali drugače omejevala nuklearne sile v krepitvi njihovih nuklearnih zmogljivosti!

 

Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove nuklearne oboroževalne tekme še slišati kakšen glas opozorila, pa se po 2. avgustu zdi, da to nikogar pretirano ne skrbi. Američane že zaposluje predvolilna mrzlica, oči ruske javnosti so uprte v moskovske protestnike, ki zahtevajo svobodne volitve, Evropejci pa so na počitnicah. Slednji so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi omenjenih raket z nuklearnimi glavami na ulicah.

 

 

Evropa dve leti pred začetkom konca komunizma: Jedrskih raket srednjega dosega ni manjkalo, med zvezo NATO in Varšavskim paktom pa so stale nevtralne Švedska, Finska in Avstrija ter neuvrščena Jugoslavija (vir).

 

 

Zadeva bi nas vendarle morala skrbeti, predvsem nas Evropejce. Prenehanje INF pogodbe ne pomeni nič dobrega za našo evropsko varnost in napore za brzdanje nuklearne oboroževalne tekme. Rusija bo na svoje zahodne meje lahko razporedila poljubno število omenjenih raket. To kaj lahko vodi k nadaljnjemu poslabšanju njenih odnosov z Natom. Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga bo ta odgovoril (zaenkrat) s konvencionalnimi protiukrepi zračne in protiraketne obrambe in ukrepi na področju nadzora in obveščevalnih dejavnosti. Natova protiraketna obramba je bila do sedaj namenjena prestrezanju iranskih raket. Ne gre seveda izključiti tudi posodabljanja in preusmerjanja raketnih sistemov posameznih držav članic zavezništva. ZDA so s svoje strani že začele testirati rakete srednjega dometa. Da jih bodo razporedile na svojem kontinentu ni smiselno. V poštev prideta torej Evropa in Azija.

 

Pred Evropejci se bo torej prej ali slej pojavilo vprašanje, ali in kje jih gostiti oziroma kdo bo nosil stroške. Po vsej verjetnosti se bo s tem v zvezi zastavljalo vprašanje prihodnjih čezatlantskih varnostnih povezav sicer. Decembrski vrh Nata v Londonu bo mogoče pomembnejši, kot se je sprva zdelo. V interesu Evrope je vsekakor, da pride čim prej do novega dogovora o omejitvi nuklearnega orožja srednjega dosega oziroma še bolje - o njegovi odpravi.

 

Mednarodna skupnost bi se sicer morala pospešeno odločneje zavzemati za konstruktiven dialog med imetniki nuklearnega orožja (vsi skupaj razpolagajo z okoli 14.000 kosov), ki naj bi relativno hitro privedel do vseobsežnega dolgoročnega dogovora. Dogovora, ki bi omejil ali celo odpravil posamezne vrste nuklearnega orožja in preprečil nadaljnjo oboroževalno tekmo. Najbrž je utopično pričakovati, da bi prišlo do dogovora med prav vsemi (na kar denimo kažejo trenutni zapleti s Severno Korejo), vendar se zdi dogovor v trikotniku ZDA-Rusija-Kitajska bistven.

 

ZDA in Rusija (oziroma Sovjetska zveza) sta v preteklosti že dokazali, da je dogovor možen. Kitajska se v teh pogajanjih zaenkrat ne vidi. Njen arzenal naj bi bil po njenem mnenju daleč manjši od ameriškega in ruskega oziroma od njunega morebitnega dogovora. Kitajska naj bi tako trenutno imela na kopnem okoli sto medcelinskih raket, na katerih pa v mirnem času naj ne bi bilo nameščenih nuklearnih konic. Poleg 20 strateških bombnikov z nuklearno oborožitvijo ima še 48 nuklearnih raket na podmornicah. Več ima raket srednjega dosega (okoli 100), z nadaljnjo modernizacijo vojske naj bi jih imela v prihodnjih letih še več. Če gre za odgovorno članico mednarodne skupnosti, kot se predstavlja, potem se Kitajska svojemu sodelovanju v večstranski nuklearni pogodbi ne bo mogla izogniti.

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,224
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,626
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,899
04/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,424
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,584
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,237
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,050
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,171
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 864
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 816