Razkrivamo

Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?

Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa se po 2. avgustu zdi, da to nikogar pretirano ne skrbi. Američane že zaposluje predvolilna mrzlica, oči ruske javnosti so uprte v moskovske protestnike, ki zahtevajo svobodne volitve, Evropejci pa so na počitnicah. Taisti Evropejci, ki so v osemdesetih letih 20. stoletja prav zaradi takšnih jedrskih raket tako goreče protestirali na ulicah in trgih zahodnoevropskih mest.

08.08.2019 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   oboroževalna tekma   ZDA   Sovjetska zveza   Rusija   Donald Trump   Vladimir Putin   NATO   jedrske rakete   Evropa   INT pogodba   Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty

Foto: Wikimedia

Prenehanje INF pogodbe ne pomeni nič dobrega za evropsko varnost; Rusija bo na svoje zahodne meje lahko razporedila poljubno število omenjenih raket, kar lahko vodi k nadaljnjemu slabšanju odnosov z Natom. Decembrski vrh Nata v Londonu bo zato mogoče pomembnejši, kot se je sprva zdelo.

Drugega avgusta je prenehala veljati pogodba med Združenimi državami in Rusijo o nuklearnem orožju srednjega dosega (t.i. INF ali The Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty). Leta 1987 sta jo podpisala ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski generalni sekretar Mihail Gorbačov. To je bil velik dosežek, še posebno pomemben za nas Evropejce. Pogodba je bila namreč eden od temeljnih kamnov evropske varnosti. Obe velesili sta morala v skladu s sporazumom z evropskih tal še v času hladne vojne odstraniti in uničiti vse svoje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Sovjetskih je bilo za tisoč več kot ameriških. Vzpostavljen je bil tudi nadzor na terenu. Res pa, da pogodba ni zajela nuklearnega orožja na podmornicah in bombnikih.

 

Pogodbo je najprej odpovedal ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin je s svoje strani z enakim korakom sledil takoj naslednji dan. Američani so kot formalni razlog navajali vztrajno rusko kršitev pogodbe. Obtožbe (več kot trideset skupaj) je bilo na ameriški strani slišati še posebno od leta 2014 dalje. Konkretno je šlo za rusko raketo SSC-8 oziroma 9M729, kot se tudi imenuje. Zaradi njene mobilnosti jo je težko odkriti.

 

Ruska stran, ki je v pogodbi INF - ta ji je bila trn v peti - nasledila Sovjetsko zvezo, je izdelavo in testiranje omenjenih raket sprva zanikala. Potem pa le priznala in pri tem poudarjala, da je njihov domet nekaj deset kilometrov manj od 500 kilometrov. Danes naj bi jih imela, in to razmeščenih, že okoli sto. Do svojih ciljev, evropskih mest, rabijo manj kot deset minut. Pri tem je Rusija s svoje strani za kršitev pogodbe obtožila Američane. Ti so namreč na evropskih tleh vzpostavili Natovo protiraketno obrambo pred iranskimi izstrelki. Po ruskem prepričanju bi se njena defenzivna raba lahko hitro prelevila v ofenzivno. Rusi so Američane za nameček, ker so pogodbo formalno odpovedali prvi, licemerno obtožili še za grobarje pogodbe. Očitno je tako Rusom kot Američanom kar pogodu, da imata v odsotnosti pogodbe proste roke pri modernizaciji svojih nuklearnih sil. Mimogrede: ta pogodba je zavezovala samo njiju, ne pa recimo Kitajske, kar je tako Američanom kot Rusom šlo že nekaj časa v nos.

 

Obstaja pa tudi bojazen, da ZDA in Rusija čez dve leti ne podaljšata veljavnosti nove START pogodbe (iz leta 2011), ki omejuje njune strateške nuklearne sile (vsaka ima po 1550 operativnih kosov). Tudi tu pogodba zavezuje samo njiju, ne pa preostalih sedem držav imetnic nuklearnega orožja. V primeru tudi njenega prenehanja ne bo obstajala nobena mednarodna pogodba, ki bi tako ali drugače omejevala nuklearne sile v krepitvi njihovih nuklearnih zmogljivosti!

 

Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove nuklearne oboroževalne tekme še slišati kakšen glas opozorila, pa se po 2. avgustu zdi, da to nikogar pretirano ne skrbi. Američane že zaposluje predvolilna mrzlica, oči ruske javnosti so uprte v moskovske protestnike, ki zahtevajo svobodne volitve, Evropejci pa so na počitnicah. Slednji so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi omenjenih raket z nuklearnimi glavami na ulicah.

 

 

Evropa dve leti pred začetkom konca komunizma: Jedrskih raket srednjega dosega ni manjkalo, med zvezo NATO in Varšavskim paktom pa so stale nevtralne Švedska, Finska in Avstrija ter neuvrščena Jugoslavija (vir).

 

 

Zadeva bi nas vendarle morala skrbeti, predvsem nas Evropejce. Prenehanje INF pogodbe ne pomeni nič dobrega za našo evropsko varnost in napore za brzdanje nuklearne oboroževalne tekme. Rusija bo na svoje zahodne meje lahko razporedila poljubno število omenjenih raket. To kaj lahko vodi k nadaljnjemu poslabšanju njenih odnosov z Natom. Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga bo ta odgovoril (zaenkrat) s konvencionalnimi protiukrepi zračne in protiraketne obrambe in ukrepi na področju nadzora in obveščevalnih dejavnosti. Natova protiraketna obramba je bila do sedaj namenjena prestrezanju iranskih raket. Ne gre seveda izključiti tudi posodabljanja in preusmerjanja raketnih sistemov posameznih držav članic zavezništva. ZDA so s svoje strani že začele testirati rakete srednjega dometa. Da jih bodo razporedile na svojem kontinentu ni smiselno. V poštev prideta torej Evropa in Azija.

 

Pred Evropejci se bo torej prej ali slej pojavilo vprašanje, ali in kje jih gostiti oziroma kdo bo nosil stroške. Po vsej verjetnosti se bo s tem v zvezi zastavljalo vprašanje prihodnjih čezatlantskih varnostnih povezav sicer. Decembrski vrh Nata v Londonu bo mogoče pomembnejši, kot se je sprva zdelo. V interesu Evrope je vsekakor, da pride čim prej do novega dogovora o omejitvi nuklearnega orožja srednjega dosega oziroma še bolje - o njegovi odpravi.

 

Mednarodna skupnost bi se sicer morala pospešeno odločneje zavzemati za konstruktiven dialog med imetniki nuklearnega orožja (vsi skupaj razpolagajo z okoli 14.000 kosov), ki naj bi relativno hitro privedel do vseobsežnega dolgoročnega dogovora. Dogovora, ki bi omejil ali celo odpravil posamezne vrste nuklearnega orožja in preprečil nadaljnjo oboroževalno tekmo. Najbrž je utopično pričakovati, da bi prišlo do dogovora med prav vsemi (na kar denimo kažejo trenutni zapleti s Severno Korejo), vendar se zdi dogovor v trikotniku ZDA-Rusija-Kitajska bistven.

 

ZDA in Rusija (oziroma Sovjetska zveza) sta v preteklosti že dokazali, da je dogovor možen. Kitajska se v teh pogajanjih zaenkrat ne vidi. Njen arzenal naj bi bil po njenem mnenju daleč manjši od ameriškega in ruskega oziroma od njunega morebitnega dogovora. Kitajska naj bi tako trenutno imela na kopnem okoli sto medcelinskih raket, na katerih pa v mirnem času naj ne bi bilo nameščenih nuklearnih konic. Poleg 20 strateških bombnikov z nuklearno oborožitvijo ima še 48 nuklearnih raket na podmornicah. Več ima raket srednjega dosega (okoli 100), z nadaljnjo modernizacijo vojske naj bi jih imela v prihodnjih letih še več. Če gre za odgovorno članico mednarodne skupnosti, kot se predstavlja, potem se Kitajska svojemu sodelovanju v večstranski nuklearni pogodbi ne bo mogla izogniti.

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
5
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,187
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,707
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,837
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,523
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,485
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,017
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 835
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 825
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,790
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 549