Razkrivamo

Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?

Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa se po 2. avgustu zdi, da to nikogar pretirano ne skrbi. Američane že zaposluje predvolilna mrzlica, oči ruske javnosti so uprte v moskovske protestnike, ki zahtevajo svobodne volitve, Evropejci pa so na počitnicah. Taisti Evropejci, ki so v osemdesetih letih 20. stoletja prav zaradi takšnih jedrskih raket tako goreče protestirali na ulicah in trgih zahodnoevropskih mest.

08.08.2019 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   oboroževalna tekma   ZDA   Sovjetska zveza   Rusija   Donald Trump   Vladimir Putin   NATO   jedrske rakete   Evropa   INT pogodba   Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty

Foto: Wikimedia

Prenehanje INF pogodbe ne pomeni nič dobrega za evropsko varnost; Rusija bo na svoje zahodne meje lahko razporedila poljubno število omenjenih raket, kar lahko vodi k nadaljnjemu slabšanju odnosov z Natom. Decembrski vrh Nata v Londonu bo zato mogoče pomembnejši, kot se je sprva zdelo.

Drugega avgusta je prenehala veljati pogodba med Združenimi državami in Rusijo o nuklearnem orožju srednjega dosega (t.i. INF ali The Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty). Leta 1987 sta jo podpisala ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski generalni sekretar Mihail Gorbačov. To je bil velik dosežek, še posebno pomemben za nas Evropejce. Pogodba je bila namreč eden od temeljnih kamnov evropske varnosti. Obe velesili sta morala v skladu s sporazumom z evropskih tal še v času hladne vojne odstraniti in uničiti vse svoje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Sovjetskih je bilo za tisoč več kot ameriških. Vzpostavljen je bil tudi nadzor na terenu. Res pa, da pogodba ni zajela nuklearnega orožja na podmornicah in bombnikih.

 

Pogodbo je najprej odpovedal ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin je s svoje strani z enakim korakom sledil takoj naslednji dan. Američani so kot formalni razlog navajali vztrajno rusko kršitev pogodbe. Obtožbe (več kot trideset skupaj) je bilo na ameriški strani slišati še posebno od leta 2014 dalje. Konkretno je šlo za rusko raketo SSC-8 oziroma 9M729, kot se tudi imenuje. Zaradi njene mobilnosti jo je težko odkriti.

 

Ruska stran, ki je v pogodbi INF - ta ji je bila trn v peti - nasledila Sovjetsko zvezo, je izdelavo in testiranje omenjenih raket sprva zanikala. Potem pa le priznala in pri tem poudarjala, da je njihov domet nekaj deset kilometrov manj od 500 kilometrov. Danes naj bi jih imela, in to razmeščenih, že okoli sto. Do svojih ciljev, evropskih mest, rabijo manj kot deset minut. Pri tem je Rusija s svoje strani za kršitev pogodbe obtožila Američane. Ti so namreč na evropskih tleh vzpostavili Natovo protiraketno obrambo pred iranskimi izstrelki. Po ruskem prepričanju bi se njena defenzivna raba lahko hitro prelevila v ofenzivno. Rusi so Američane za nameček, ker so pogodbo formalno odpovedali prvi, licemerno obtožili še za grobarje pogodbe. Očitno je tako Rusom kot Američanom kar pogodu, da imata v odsotnosti pogodbe proste roke pri modernizaciji svojih nuklearnih sil. Mimogrede: ta pogodba je zavezovala samo njiju, ne pa recimo Kitajske, kar je tako Američanom kot Rusom šlo že nekaj časa v nos.

 

Obstaja pa tudi bojazen, da ZDA in Rusija čez dve leti ne podaljšata veljavnosti nove START pogodbe (iz leta 2011), ki omejuje njune strateške nuklearne sile (vsaka ima po 1550 operativnih kosov). Tudi tu pogodba zavezuje samo njiju, ne pa preostalih sedem držav imetnic nuklearnega orožja. V primeru tudi njenega prenehanja ne bo obstajala nobena mednarodna pogodba, ki bi tako ali drugače omejevala nuklearne sile v krepitvi njihovih nuklearnih zmogljivosti!

 

Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove nuklearne oboroževalne tekme še slišati kakšen glas opozorila, pa se po 2. avgustu zdi, da to nikogar pretirano ne skrbi. Američane že zaposluje predvolilna mrzlica, oči ruske javnosti so uprte v moskovske protestnike, ki zahtevajo svobodne volitve, Evropejci pa so na počitnicah. Slednji so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi omenjenih raket z nuklearnimi glavami na ulicah.

 

 

Evropa dve leti pred začetkom konca komunizma: Jedrskih raket srednjega dosega ni manjkalo, med zvezo NATO in Varšavskim paktom pa so stale nevtralne Švedska, Finska in Avstrija ter neuvrščena Jugoslavija (vir).

 

 

Zadeva bi nas vendarle morala skrbeti, predvsem nas Evropejce. Prenehanje INF pogodbe ne pomeni nič dobrega za našo evropsko varnost in napore za brzdanje nuklearne oboroževalne tekme. Rusija bo na svoje zahodne meje lahko razporedila poljubno število omenjenih raket. To kaj lahko vodi k nadaljnjemu poslabšanju njenih odnosov z Natom. Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga bo ta odgovoril (zaenkrat) s konvencionalnimi protiukrepi zračne in protiraketne obrambe in ukrepi na področju nadzora in obveščevalnih dejavnosti. Natova protiraketna obramba je bila do sedaj namenjena prestrezanju iranskih raket. Ne gre seveda izključiti tudi posodabljanja in preusmerjanja raketnih sistemov posameznih držav članic zavezništva. ZDA so s svoje strani že začele testirati rakete srednjega dometa. Da jih bodo razporedile na svojem kontinentu ni smiselno. V poštev prideta torej Evropa in Azija.

 

Pred Evropejci se bo torej prej ali slej pojavilo vprašanje, ali in kje jih gostiti oziroma kdo bo nosil stroške. Po vsej verjetnosti se bo s tem v zvezi zastavljalo vprašanje prihodnjih čezatlantskih varnostnih povezav sicer. Decembrski vrh Nata v Londonu bo mogoče pomembnejši, kot se je sprva zdelo. V interesu Evrope je vsekakor, da pride čim prej do novega dogovora o omejitvi nuklearnega orožja srednjega dosega oziroma še bolje - o njegovi odpravi.

 

Mednarodna skupnost bi se sicer morala pospešeno odločneje zavzemati za konstruktiven dialog med imetniki nuklearnega orožja (vsi skupaj razpolagajo z okoli 14.000 kosov), ki naj bi relativno hitro privedel do vseobsežnega dolgoročnega dogovora. Dogovora, ki bi omejil ali celo odpravil posamezne vrste nuklearnega orožja in preprečil nadaljnjo oboroževalno tekmo. Najbrž je utopično pričakovati, da bi prišlo do dogovora med prav vsemi (na kar denimo kažejo trenutni zapleti s Severno Korejo), vendar se zdi dogovor v trikotniku ZDA-Rusija-Kitajska bistven.

 

ZDA in Rusija (oziroma Sovjetska zveza) sta v preteklosti že dokazali, da je dogovor možen. Kitajska se v teh pogajanjih zaenkrat ne vidi. Njen arzenal naj bi bil po njenem mnenju daleč manjši od ameriškega in ruskega oziroma od njunega morebitnega dogovora. Kitajska naj bi tako trenutno imela na kopnem okoli sto medcelinskih raket, na katerih pa v mirnem času naj ne bi bilo nameščenih nuklearnih konic. Poleg 20 strateških bombnikov z nuklearno oborožitvijo ima še 48 nuklearnih raket na podmornicah. Več ima raket srednjega dosega (okoli 100), z nadaljnjo modernizacijo vojske naj bi jih imela v prihodnjih letih še več. Če gre za odgovorno članico mednarodne skupnosti, kot se predstavlja, potem se Kitajska svojemu sodelovanju v večstranski nuklearni pogodbi ne bo mogla izogniti.

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.605
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.251
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.173
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.406
05/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.541
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.278
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 914
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 954
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 772
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849