Franc Kangler, eden izmed organizatorjev včerajšnjega shoda na Prešernovem trgu v Ljubljani pod geslom "Rešimo Slovenijo!", je ponovno odprl vprašanje t.i. slovenske pomladi, okoli katere se poskuša zbrati desnosredinski in desni pol slovenske politike že vse od padca Demosove vlade. Torej celih 27 let, in to večinoma neuspešno, saj razen polletne Bajukove (2000) in Janševe (2004-2008, 2012) vlade niso uspeli osvojiti oblasti. Levica je bila spretnejša. Tudi najbolj naklonjeni kritiki - ki brez težav priznavajo, da so glede vrednot na desnici v boljšem položaju kot na levici - jim očitajo, da ne najdejo pravega koncepta, predvsem pa da ne ponujajo novih ljudi za nove čase. Politika je marketing, še posebej v deželi, kjer je na oblasti diplomirani imitator. Zato povsem drži, da je bil tudi včerajšnji shod - ne glede na vsa svoja iskrena in utemeljena sporočila - le nadaljevanje stare in preživete politične strategije desnice, ki levici omogoča lagodno vladanje.

Marjan Šarec, predsednik vlade, je v intervuju s Tanjo Gobec na RTV Slovenija ob prvi obletnici izvolitve svoje manjšinske vlade takole pokomentiral širši kontekst insolvenčne zakonodaje, po zaslugi katere se je Jankovičev klan rešil 29 milijonskega dolga z odpisom.

Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je ob izbruhu afere Uradni list tako prostodušno priznal, da niti KPK ne more kaj dosti proti klientelizmu in korupciji, ki se je pokazala ob pritiskih tajnika Šarčeve stranke na predsednico nadzornega sveta Uradnega lista, naj novi direktor tega državnega podjetja postane Igor Šoltes.

Lynda C. Blanchard je po več kot letu dni izpraznjenega veleposlaniškega mesta le prišla v Ljubljano kot nova ambasadorka Združenih držav Amerike. Že ob prihodu na brniško letališče je razveselila oboževalce Trumpa. Milijonarka in uspešna podjetnica iz Alabame ni profesionalna diplomatka, pač pa si je kot ena izmed opaznejših republikanskih donatorjev zagotovila hvaležnost predsednika Donalda Trumpa, ki jo je z določenim razlogom poslal v Slovenijo. Morda je imela pri tem kaj celo soproga Melania.

Aljuš Pertinač, voditelj televizijske oddaje Faktor na TV3, kratko in jedrnato o Tanji Fajon, spodleteli kandidatki za evropsko komisarko, na forumu Požareport.

Matej Lahovnik, ekonomist, profesor in nekdanji minister, je na tviterju pokomentiral nenavadno obnašanje kmalu nekdanje evropske komisarke Violete Bulc. Bulčeva, rojena Bunc, je bila namreč poročena s sinom Marka Bulca, ki ga je leta 1989 na volitvah za člana predsedstva SFRJ nepričakovano premagal tedaj povsem neznani Janez Drnovšek. Stari komunist Bulc se je ljudstvu zameril tudi z razkošnim življenjem; med drugim si je v imenu neuvrščenosti privoščil lov na slone v Afriki.

Marjan Šarec, predsednik vlade, je po sklenitvi načelnega dogovora o rezdelitvi ključnih mest bodoče bruseljske birokracije, potrdil, da njegovo vlado zanima komisarsko mesto za širitev Evropske unije. Ideja je seveda povsem iracionalna in strateško zgrešena, kajti tudi največjim evropskih analfabetom je jasno, da se Unija vsaj še en komisarski mandat ne bo širila. Čemu torej prevzeti resor, ki bo eden najbolj nepomembnih? Nekateri opozarjajo, da je to vseeno slovenskemu kandidatu za to funkcijo - Miru Cerarju. Samo da bo komisar. Morda bi Šarcu takšna poteza ustrezala, saj bi se ga na ta način še najbolj elegantni znebil, potem pa počasi prevzel še stranko SMC ...

Predsednik republike Borut Pahor je v zadnjem intervjuju za Siol.net komentiral 28-letnico neodvisne države in nekatere aktualne teme, med drugim tudi privatizacijo bank. V anale bom šla izjava, da državi ni treba biti lastnica banke, da bi z njo služila. Še bolj pa je v oči oziroma uho skočila besedica "kul", s katero je v pogovorni slovenščini, v bistvu slengovskem jeziku poskušal izpasti - kul. Očitno ima predsednik, ki bo čez dobra tri leta brez službe, še vedno težave z dojemanjem svoje trenutne funkcije.

Violeta Bulc, še vedno aktualna evropska komisarka, je na svojem uradnem tviter profilu objavila verze, ob katerih se je marsikdo zdrznil. Kaj je pesnica hotela z njimi povedati? Na socialnih omrežjih so zaradi njene "pesmi" celo ugibali, da se gospa Violeta morda srečuje s podobnimi tegobami kot njen šef Jean-Claude ...

Bojan Požar, urednik portala Požareport in voditelj oddaje Faktor na TV3, je v petkovem komentarju, posvečenemu Karlu Erjavcu, ki je bil zaslišan pred Toninovo komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zaradi aribitražne prisluškovalne afere, mimogrede omenil tudi podatek, ob katerem se gre zamisliti. Namreč da je Karl Erjavec, predsednik upokojenske stranke DeSUS, že takorekoč inventar slovenske poosamosvojitvene politike. Požar sicer ugotavlja, da je Erjavec postal "certificirano politično truplo" (podobno kot Miro Cerar) in da je resda vse bolj primitiven, vse bolj infantilen, kar pa še ne pomeni nujno, da je z njim tudi (politično) konec.

Dr. Boštjan M. Zupančič, dolgoletni profesor prava in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, na tviterju o zanimivi statistiki, ki podira ponarodele floskule o sodnih zaostankih kot posledici kadrovske suše v slovenskem sodstvu, kjer je okoli 85 % sodnikov ženskega spola.

Čestitamo vam za 2. maj, praznik dela. Samo redke države v Evropi se lahko pohvalijo, da je pri njih tudi 2. maj državni praznik in dela prost dan. V Evropski uniji je Slovenija sicer edina, so pa 2. maja delavci in občani doma tudi v Bosni, Srbiji in Črni gori ter Ukrajini.

BRALCEM VOŠČIMO OB 27. APRILU, DNEVU BOJA PROTI IMPERIALIZMU.

Anica Bidar, sopredsednica Gibanja Zedinjena Slovenija, je ponosno sporočila, da bo stranka nastopila na volitvah v Evropski parlament, pa tudi to, da bo njen predsednik Andrej Šiško obiskal Katalonijo. O tem, kaj bo tam počel, so še skrivostni. Bo morda tamkajšnjim secesionistom delil izkušnje glede štajerske varde oziroma postroja prostovoljcev, ali pa bo njegov obisk na bolj akademski ravni in bo denimo predaval na Inštitutu za mednarodne odnose v Barceloni?