Komentar

Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat

Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo zelo razburjenih os. Zapletel se je v polemiko z zagovorniki migracij in - Indijancev. Turkovo izhodišče dobro povzema tvit: "Tistih plemen, držav, civilizacij, ki se niso uprle vdoru tujcev, ni več."

09.08.2019 21:49
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Žiga Turk   migracije   Indijanci   Amerika   kalifat   Slovenija   Evropa

Kalifat je ime neformalne vojske organizatorjev nezakonitih transportov in prehodov, ki so med drugim odkrili ranljivosti schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško.

V članku Migracije spreminjajo svet na boljše (portal Domovina, 4. avgusta 2019, vir) Žiga Turk odgovarja romantičnim in ne ravno dobrohotnim nasprotnikom: " … Uspešne migracije so tiste, kjer sposobnejša kultura izpodrine manj sposobno. Npr. evropska indijansko v Ameriki … Neuspešne pa tiste, kjer se domačini ubranijo osvajalcev. Npr. Otomanov v avstrijske dežele. 'Uspešnost' seveda nima nobene moralne konotacije. Če je nekaj uspešno, ne pomeni, da je prav." Med napadi na Turka se je znašla tudi pobuda, naj ljubljanska univerza zoper njega uvede nekakšno preiskavo oz. ga vrže iz službe. V osjem gnezdu menijo, da kakršnekoli migracije "spreminjajo svet na boljše", in da Turk "časti genocid nad Indijanci".

 

Argumenti Turkovih nasprotnikov vsebujejo nekaj zadreg.

 

1. Najprej zgodba o Indijancih. Če so migracije a priori koristne, potem je bilo koristno tudi priseljevanje Evropejcev v Ameriko. To priseljevanje je bilo zares neusmiljeno in za današnje razmere nesprejemljivo. Vendar naše izjave in kritike ne bodo spremenile zgodovinskih dejstev. Bolj smiselno je razmišljati o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Amerika od ZDA do Mehike in Venezuele. Ni mogoče izključiti hipoteze, da se današnji Američani bojijo, da bi njim kdo naredil kaj podobnega, kot so oni storili Indijancem. S tem pa ni rečeno, da imajo migranti iz Južne ali Srednje Amerike a priori prav, in da Američani nimajo pravice varovati svojega ozemlja in premoženja na način, ki se jim zdi najbolj primeren in učinkovit. Američani so navsezadnje postavili nekatera bistvena merila za varovanje človekovih pravic, ki veljajo za ves svet in tudi zanje.

 

2. Majhni narodi in slabotna plemena se praviloma prilagodijo močnejšim, se asimilirajo, prevzamejo njihov jezik … Morda potuhnjeno čakajo, da bo z njihovimi nasprotniki obračunal kdo drug, postanejo revolucionarji, teroristi itn. Pred Indijanci so bili v srednjem veku subjekt in predmet priseljenskih valov slovenski predniki Karantanci. Kot beremo v znani Konverziji Bavarcev in Karantancev (870 n. št.), so se na ozemlje, kjer je danes Slovenija, priseljevala in na njem spodrivala različna ljudstva. Naval kristjanov proti starovercem in staroselcem je opisal France Prešeren v Krstu pri Savici ("kri prelita po Kranji Korotanji napolnila bi jezero"). Nekatere značajske poteze, kot je prilagodljivost oz. konvertibilnost, so Slovenci ohranili do današnjih dni, posebno tragično preizkušnjo pa je predstavljala komunistična revolucija med II. svetovno vojno. Tudi ali predvsem po njej so naši predniki omahovali med upornostjo in prilagodljivostjo, kar je rešitev slovenskega problema odložilo do osamosvojitve leta 1991. Takrat smo se dokončno zavedeli, da narodov, ki se niso uprli vdoru tujcev, ni več. Po vstopu v EU in Nato (2004) je bil dosežek dvojno zavarovan. Slovenska država je najboljša varnostna naprava zoper morebitne nove vdore in napade.

 

3. Pri Turkovi polemiki seveda ne gre za Indijance ali za človekoljubje. V nasprotju z uradnimi stališči in dojemanjem javnosti tudi ne gre za napad t.i. nevladnih organizacij in zunajparlamentarnih skupin na oblast. Slovenske nevladne organizacije, ki jih - mimogrede povedano - večinoma in bogato financira slovenska vlada, so zanjo zelo koristne, saj počnejo prav tisto, kar bi rade počele koalicijske stranke same (predvsem SD in Levica), vendar jih ovirajo različni zakoni, predpisi in evropske direktive. Pri tem je mogoče ugotoviti da Junckerjeva komisija na področju migracij ni bila najbolj uspešna in da je dopuščala ravnanje proti lastnim uredbam in zakonom, kot sta schengenski sistem in dublinska uredba. Za kaj torej gre? V zagovor nevladnim organizacijam je mogoče reči, da pogosto ne vedo, za kaj gre; da jih ženejo humanitarna čustva in ideološki vzor(c)i. Po drugi strani jih je mogoče zavrniti z ugotovitvijo, da postajajo nekakšna peta kolona svetovnega protizahodnega migrantskega gibanja, ki bi ga - zavedajoč se poenostavitve in za boljše razumevanje - lahko imenovali migrantski kalifat.

 

4. Če uporabimo besednjak, ki ga dobro razumejo zagovorniki migrantov, bi rekli, da posamezna dejanja in dejavnike migracijskega gibanja vodi oz. povezuje nevidna roka kalifata. Kalifat je metafora za dogodke od utapljanja migrantov iz severne Afrike v sredozemskem morju in obupanih ubežnikov/beguncev iz krajev, ki jih je prizadela bližnjevzhodna vojna; do podjetnih Afganistancev in Pakistancev, ki si obetajo udobno življenje na Zahodu. Kalifat je ime neformalne vojske organizatorjev nezakonitih transportov in prehodov, ki so med drugim odkrili ranljivosti schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško.

 

5. Države, v katerih vladata blaginja in demokracija, seveda sprejemajo in spoštujejo tujce, ki želijo postati njihovi državljani, vendar so za ta namen predpisani posebni postopki. Od prosilcev za državljanstvo (ali zaščito), ki se praviloma oglašajo na konzularnih predstavništvih, zahtevajo dokazila o nevarnostih za njihova življenja, ponekod potrdila o izobrazbi in premoženju, različna priporočila … Države preskušajo upravičenost prošenj in pobud za prehod meja. Tujci so upravičeni do prehoda meje, azila, sprejema v državljanstvo in spoštovanja predstavnikov ciljne države, če upoštevajo njena pravila, ki jih v zadnjem času tako pogosto omenjamo: pravno državo.

 

6. Žigi Turku sem poslal kratek in spodbuden komentar. Menil sem, da je na stežaj odprl Pandorino skrinjico. Bistvena naloga staroselcev, sem napisal, je zdržati naval priseljencev. Slovenci, sem napisal, smo leta 1991 zdržali in zavrnili napad JLA. Zdaj se je peta kolona migrantskega kalifata tako okrepila (ker si obeta podporo na volitvah), da ne vem več. Nekoč mi je francoski kolega de Villepin rekel: Il faut durer. Treba je trajati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.232
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.974
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.350
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.956
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.006
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.989
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.211
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.085
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.693
10/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.329