Komentar

Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat

Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo zelo razburjenih os. Zapletel se je v polemiko z zagovorniki migracij in - Indijancev. Turkovo izhodišče dobro povzema tvit: "Tistih plemen, držav, civilizacij, ki se niso uprle vdoru tujcev, ni več."

09.08.2019 21:49
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Žiga Turk   migracije   Indijanci   Amerika   kalifat   Slovenija   Evropa

Kalifat je ime neformalne vojske organizatorjev nezakonitih transportov in prehodov, ki so med drugim odkrili ranljivosti schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško.

V članku Migracije spreminjajo svet na boljše (portal Domovina, 4. avgusta 2019, vir) Žiga Turk odgovarja romantičnim in ne ravno dobrohotnim nasprotnikom: " … Uspešne migracije so tiste, kjer sposobnejša kultura izpodrine manj sposobno. Npr. evropska indijansko v Ameriki … Neuspešne pa tiste, kjer se domačini ubranijo osvajalcev. Npr. Otomanov v avstrijske dežele. 'Uspešnost' seveda nima nobene moralne konotacije. Če je nekaj uspešno, ne pomeni, da je prav." Med napadi na Turka se je znašla tudi pobuda, naj ljubljanska univerza zoper njega uvede nekakšno preiskavo oz. ga vrže iz službe. V osjem gnezdu menijo, da kakršnekoli migracije "spreminjajo svet na boljše", in da Turk "časti genocid nad Indijanci".

 

Argumenti Turkovih nasprotnikov vsebujejo nekaj zadreg.

 

1. Najprej zgodba o Indijancih. Če so migracije a priori koristne, potem je bilo koristno tudi priseljevanje Evropejcev v Ameriko. To priseljevanje je bilo zares neusmiljeno in za današnje razmere nesprejemljivo. Vendar naše izjave in kritike ne bodo spremenile zgodovinskih dejstev. Bolj smiselno je razmišljati o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Amerika od ZDA do Mehike in Venezuele. Ni mogoče izključiti hipoteze, da se današnji Američani bojijo, da bi njim kdo naredil kaj podobnega, kot so oni storili Indijancem. S tem pa ni rečeno, da imajo migranti iz Južne ali Srednje Amerike a priori prav, in da Američani nimajo pravice varovati svojega ozemlja in premoženja na način, ki se jim zdi najbolj primeren in učinkovit. Američani so navsezadnje postavili nekatera bistvena merila za varovanje človekovih pravic, ki veljajo za ves svet in tudi zanje.

 

2. Majhni narodi in slabotna plemena se praviloma prilagodijo močnejšim, se asimilirajo, prevzamejo njihov jezik … Morda potuhnjeno čakajo, da bo z njihovimi nasprotniki obračunal kdo drug, postanejo revolucionarji, teroristi itn. Pred Indijanci so bili v srednjem veku subjekt in predmet priseljenskih valov slovenski predniki Karantanci. Kot beremo v znani Konverziji Bavarcev in Karantancev (870 n. št.), so se na ozemlje, kjer je danes Slovenija, priseljevala in na njem spodrivala različna ljudstva. Naval kristjanov proti starovercem in staroselcem je opisal France Prešeren v Krstu pri Savici ("kri prelita po Kranji Korotanji napolnila bi jezero"). Nekatere značajske poteze, kot je prilagodljivost oz. konvertibilnost, so Slovenci ohranili do današnjih dni, posebno tragično preizkušnjo pa je predstavljala komunistična revolucija med II. svetovno vojno. Tudi ali predvsem po njej so naši predniki omahovali med upornostjo in prilagodljivostjo, kar je rešitev slovenskega problema odložilo do osamosvojitve leta 1991. Takrat smo se dokončno zavedeli, da narodov, ki se niso uprli vdoru tujcev, ni več. Po vstopu v EU in Nato (2004) je bil dosežek dvojno zavarovan. Slovenska država je najboljša varnostna naprava zoper morebitne nove vdore in napade.

 

3. Pri Turkovi polemiki seveda ne gre za Indijance ali za človekoljubje. V nasprotju z uradnimi stališči in dojemanjem javnosti tudi ne gre za napad t.i. nevladnih organizacij in zunajparlamentarnih skupin na oblast. Slovenske nevladne organizacije, ki jih - mimogrede povedano - večinoma in bogato financira slovenska vlada, so zanjo zelo koristne, saj počnejo prav tisto, kar bi rade počele koalicijske stranke same (predvsem SD in Levica), vendar jih ovirajo različni zakoni, predpisi in evropske direktive. Pri tem je mogoče ugotoviti da Junckerjeva komisija na področju migracij ni bila najbolj uspešna in da je dopuščala ravnanje proti lastnim uredbam in zakonom, kot sta schengenski sistem in dublinska uredba. Za kaj torej gre? V zagovor nevladnim organizacijam je mogoče reči, da pogosto ne vedo, za kaj gre; da jih ženejo humanitarna čustva in ideološki vzor(c)i. Po drugi strani jih je mogoče zavrniti z ugotovitvijo, da postajajo nekakšna peta kolona svetovnega protizahodnega migrantskega gibanja, ki bi ga - zavedajoč se poenostavitve in za boljše razumevanje - lahko imenovali migrantski kalifat.

 

4. Če uporabimo besednjak, ki ga dobro razumejo zagovorniki migrantov, bi rekli, da posamezna dejanja in dejavnike migracijskega gibanja vodi oz. povezuje nevidna roka kalifata. Kalifat je metafora za dogodke od utapljanja migrantov iz severne Afrike v sredozemskem morju in obupanih ubežnikov/beguncev iz krajev, ki jih je prizadela bližnjevzhodna vojna; do podjetnih Afganistancev in Pakistancev, ki si obetajo udobno življenje na Zahodu. Kalifat je ime neformalne vojske organizatorjev nezakonitih transportov in prehodov, ki so med drugim odkrili ranljivosti schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško.

 

5. Države, v katerih vladata blaginja in demokracija, seveda sprejemajo in spoštujejo tujce, ki želijo postati njihovi državljani, vendar so za ta namen predpisani posebni postopki. Od prosilcev za državljanstvo (ali zaščito), ki se praviloma oglašajo na konzularnih predstavništvih, zahtevajo dokazila o nevarnostih za njihova življenja, ponekod potrdila o izobrazbi in premoženju, različna priporočila … Države preskušajo upravičenost prošenj in pobud za prehod meja. Tujci so upravičeni do prehoda meje, azila, sprejema v državljanstvo in spoštovanja predstavnikov ciljne države, če upoštevajo njena pravila, ki jih v zadnjem času tako pogosto omenjamo: pravno državo.

 

6. Žigi Turku sem poslal kratek in spodbuden komentar. Menil sem, da je na stežaj odprl Pandorino skrinjico. Bistvena naloga staroselcev, sem napisal, je zdržati naval priseljencev. Slovenci, sem napisal, smo leta 1991 zdržali in zavrnili napad JLA. Zdaj se je peta kolona migrantskega kalifata tako okrepila (ker si obeta podporo na volitvah), da ne vem več. Nekoč mi je francoski kolega de Villepin rekel: Il faut durer. Treba je trajati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.677
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.641
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.700
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.347
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.137
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.149
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.198
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101