Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

11.08.2019 09:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   Peter Krečič   arhitektura   Ljubljana   Gradišče   Emona   gimnazija   Gradec   Tomo Zupan   Jurij Šubic

Tistega januarja leta 1872 sta mati Helena in oče Andrej imela povsem drugačne skrbi. Ob šest in pol letni hčerki Mariji, ki so jo od malega klicali Maca in petletnem Andreju sta po mrtvorojenem tretjem otroku strahoma pričakovala novo dete. Bo otrok to pot živ in če bo živ, ali bo zdrav, sta se v dnevih pred Jožetovim rojstvom spraševala starša. Strah in skrb sta bila upravičena: Helena, ki so jo domači pravili Jela, je imela ob Jožetovem rojstvu že skoraj enainštirideset let, njen mož pa sedemintrideset. A ju je Jožetovo rojstvo, ki je tokrat minilo brez hujših zapletov, opogumilo, da sta čez čas spočela še enega sina, Janeza, ki se jima je rodil dobra tri leta pozneje leta 1875. Okolje, v katerem si je družina uredila svoj življenjski okvir, je bilo skromno. Čeprav je stal kompleks nizkih hiš in delavnic v ljubljanskem Gradišču, to je ob ulici, ki je potekala po prvotnem Cardo Maximusu antične Emone, in je vodila v razširjeno  mestno središče proti severu, je bilo to le predmestje z vsemi značilnostmi skromnih hiš, skladišč in delavnic. Pri Plečnikovih so tovrstna poslopja oklepala podolžno dvorišče z vodnjakom, medtem ko so se vrtovi raztezali na njihovi zahodni strani. Notranjščine se niso veliko razlikovale od malih kmečkih hiš v ljubljanski okolici. Običajno so imele obokano kuhinjo, ki se je držala večjega prostora ter male sobe, nanizane ob ozkem hodniku. Na njegovem koncu so manjša vrata vodila v stranišče, takšno preprosto s sedežno desko in luknjo, ki se je zapirala z okroglim lesenim pokrovom.

 

Ljubljana Jožetove zgodnje mladosti je živela v nekakšnem čudnem brezveterju, v nejasnem pričakovanju. Njeni zlati časi nekoliko izboljšanega blagostanja in močne kulturne rasti v 17. in 18. stoletju so minili. Nanje so spominjale številne cerkve, ki so jih pozidali povsem na novo ali baročno preoblekli. Z njimi tudi imenitnejše palače in manj imenitne meščanske hiše, ki so jih od znotraj preosnovali, na zunaj pa povsem prekrili z vznesenimi razkošnimi oblikami zrelega baroka. Napoleon je mesto naredil za prestolnico Ilirskih provinc, po njegovem padcu so v Ljubljani na kongresu najvišjih evropskih kronanih glav zastavili prihodnjo politično ureditev kontinenta. Južna železnica, ki jo je ukazala napeljati habsburška cesarska hiša z Dunaja v Trst, je Ljubljano dosegla v revolucionarnem letu 1848. Revolucionarno vrenje in železniški sunek sta jo nekoliko razburkala v njeni provincialni zaspanosti, medtem ko je podjetniški optimizem prignal v njeno okolico nekaj večjih industrijskih obratov. Ko je železniška povezava čez štiri leta segla do Trsta, se je njena vloga zlasti v gospodarskem oziru zmanjšala. Marsikdo je Ljubljano doživljal kot malo večjo vmesno železniško postajo.

 

Toda za navidezno otrplostjo dežele in mesta so se pripravljale daljnosežne spremembe. Slovensko narodno prebujenje, spočeto na revolucionarnem Dunaju med slovenskimi študenti, je spodbudilo množice, da so začele na velikih ljudskih zborovanjih zahtevati Zedinjeno Slovenijo. Dele dednih habsburških dežel, kjer živijo Slovenci na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in v Trstu so želeli videti združene v eni sami politični enoti - Sloveniji. Trije veliki ljudski shodi so se zgodili le kakšne tri, štiri leta pred Jožetovim rojstvom. Pojavili so se novi slovenski časniki, ki so prinašali v slovenske domove slovensko besedo, politične ideje in oblikovali narodno zavest.

 

Jožetova starša sta bila kot mnogi njima podobni preprosti ljudje, obrtniki, kmetje, mali trgovci … pa tudi duhovniki in mladi izobraženci del tega širokega ljudskega gibanja. V tistem času še ni bilo toliko ostrega političnega ločevanja med bolj konservativnimi katoličani in liberalnejšimi narodnjaki, tako da njegova globoko verna oče in mati nista čutila nasprotja med pogosto hojo k jutranji maši in večernim branjem liberalnega Slovenskega naroda. Jože si je mogel od mladega ob takšni drži staršev oblikovati jasno zamisel vernosti, duhovnosti, celo misticizma kot dragocene podlage za vsakršne simbolično zaznamovane arhitekturne naloge, po drugi strani pa ohranjati neobremenjen pogled tako na stvari, dogajanja, človeške nravi, kot na tehnične pridobitve in umetnostne premene svojega časa. Morda ga je prav ta zvedavost v zgodnji mladosti pripeljala v položaj, ki bi utegnil zapečatiti njegovo usodo v očetovi mizarski delavnici in ne bi nikoli mogel razviti talenta, ki je tičal v njem in ki se ga še sam kar dolgo ni zavedal; vsaj ne v vsej razsežnosti.

 

Kaj se je pravzaprav zgodilo? V tistih časih se je osnovno šolanje končalo s štirimi leti "ljudske šole", kakor se je imenovala. Jožetova starša sta bila dovolj razgledana, da sta hotela vse tri fante po končani ljudski šoli vpisati na klasično gimnazijo, da si pridobijo osnovo za univerzitetno izobrazbo. Najstarejši Andrej je bil uspešen gimnazijec in je šel po maturi na teologijo. Ko je jeseni leta 1882 začel obiskovati sedmi letnik gimnazije, je mlajši brat Jože vstopal v prvega. V drugem polletju je postalo povsem očitno, da bo Jože pogorel. Njegov razrednik, duhovnik in znani slovenist Tomo Zupan mu je sporočil: "Čez vas sem napravil križ!"  Razlog: Jože je bil še povsem nezrel za gimnazijo, saj je po lastnih besedah bolj opazoval obleko, brade, očala učiteljev in njihove kretnje, raje je risal po zvezkih, kot prepisoval s table. Za branje učbenikov ni zmogel potrebne potrpežljivosti …

 

Nekateri, ki so pobliže poznali razmere v družini, so menili, da ga mati razvaja, si zatiska oči in si ne prizna, da je fant pravzaprav len. Da bi sinu prihranil ponižanje pred sošolci in učitelji ob koncu šolskega leta, ga je oče predčasno izpisal z gimnazije. Vpeljal ga je v delo v svoji delavnici in je tako za vrsto let postal mizarski vajenec, "tischlerjunge", kot so take imenovali pod vplivom vsenavzoče uradne nemščine. V tem poklicu se je kar dobro znašel, da so ga mogli leta 1886 vpisati kar v drugi letnik triletne obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani. Uspešno ga je opravil, enako tudi tretjega. Toda zdaj sta starša pri njem opazila nekaj, kar ju je precej vznemirilo, še huje, vznevoljilo. Kadarkoli je prišel z dela, se je hitro kam izmuznil in skoraj vedno sta ga našla pri risanju, prerisovanju kakšnih smešnih likov iz revij ali humorističnih listov in njim podobnim. Oče je bil odločen in mu je, še vedno pod vtisom njegovega neuspeha z gimnazijo, prepovedal vsakršno posedanje in izgubljanje časa z risanjem. Ko prepovedi niso zalegle, mu je pobral svinčnike, peresa in kar na roko narejene pa z vrvico prešite skicirke ter jih zaklenil v skrinjo. On pa si je na tihem tako neskončno želel postati slikar!

 

Oče je postopoma sprevidel, da ga s prisilo ne bo mogel odvrniti od risanja in slikanja, tako da ga je nekega dne, ko ga je videl, kako zavzeto opazuje slikarja Jurija Šubica in njegove pomočnike pri delu na odrih v prezbiteriju cerkve sv. Jakoba, kar pustil tam, da se jih nagleda. Ni mu ušlo, s kakšnim zanimanjem je hodil po velikih in z dobrim pohištvom opremljenih sobanah ljubljanskih veljakov, ko so ga poklicali na dom za kakšno popravilo ali naročilo. Dolgo je vztrajal, da se bo pač moral sprijazniti z življenjem takšnim, kakršno je, s stvarnostjo mizarske delavnice, ki jo bo moral, hočeš nočeš naslediti in se mu je zdelo prav, da se je v tej smeri še dodatno izpopolnjeval. Tu se je očetu nasmehnila sreča. Kot prišlek iz notranjske Hotedršice si je leta 1880 pridobil ljubljansko meščanstvo in to predvsem zaradi solidnega opravljanja svoje obrti. Kot ljubljanski meščan se je tako mogel potegovati za dodelitev državne štipendije za svojega sina, ki je imel – to je bil pogoj -  opravljeno vajeništvo in končano obrtno šolo. Oblastni uradi so razumeli, da želi oče poskrbeti za nadaljevanje dobro vpeljane mizarske delavnice in so ga pri tem podprli. Sinu so namenili 300 goldinarjev letne podpore za šolanje na državni obrtni šoli v Gradcu; v štirih letih je to skupaj zneslo 1200 goldinarjev. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.760
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.497
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.844
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.362
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.249