Razkrivamo

Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel

Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno in kot umetnika; sledi mu od zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve z najvišjih oblastnih vrhov Jožefa Plečnika prežene v Prago, kjer se desetletje ukvarja pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja najprej z delom za predsednika novonastale Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, po drugi vojni se mu z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolni želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani. Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, ugotavlja Krečič, kot zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Po današnjem uvodo bomo na portalu v prihodnjih tednih objavljali izbrane odlomke iz Krečičeve monografije o Plečniku, ki je izšla lani pri ljubljanski založbi Beletrina v knjižni zbirki Koda.

11.08.2019 09:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Jože Plečnik   Peter Krečič   arhitektura   Ljubljana   Gradišče   Emona   gimnazija   Gradec   Tomo Zupan   Jurij Šubic

Tistega januarja leta 1872 sta mati Helena in oče Andrej imela povsem drugačne skrbi. Ob šest in pol letni hčerki Mariji, ki so jo od malega klicali Maca in petletnem Andreju sta po mrtvorojenem tretjem otroku strahoma pričakovala novo dete. Bo otrok to pot živ in če bo živ, ali bo zdrav, sta se v dnevih pred Jožetovim rojstvom spraševala starša. Strah in skrb sta bila upravičena: Helena, ki so jo domači pravili Jela, je imela ob Jožetovem rojstvu že skoraj enainštirideset let, njen mož pa sedemintrideset. A ju je Jožetovo rojstvo, ki je tokrat minilo brez hujših zapletov, opogumilo, da sta čez čas spočela še enega sina, Janeza, ki se jima je rodil dobra tri leta pozneje leta 1875. Okolje, v katerem si je družina uredila svoj življenjski okvir, je bilo skromno. Čeprav je stal kompleks nizkih hiš in delavnic v ljubljanskem Gradišču, to je ob ulici, ki je potekala po prvotnem Cardo Maximusu antične Emone, in je vodila v razširjeno  mestno središče proti severu, je bilo to le predmestje z vsemi značilnostmi skromnih hiš, skladišč in delavnic. Pri Plečnikovih so tovrstna poslopja oklepala podolžno dvorišče z vodnjakom, medtem ko so se vrtovi raztezali na njihovi zahodni strani. Notranjščine se niso veliko razlikovale od malih kmečkih hiš v ljubljanski okolici. Običajno so imele obokano kuhinjo, ki se je držala večjega prostora ter male sobe, nanizane ob ozkem hodniku. Na njegovem koncu so manjša vrata vodila v stranišče, takšno preprosto s sedežno desko in luknjo, ki se je zapirala z okroglim lesenim pokrovom.

 

Ljubljana Jožetove zgodnje mladosti je živela v nekakšnem čudnem brezveterju, v nejasnem pričakovanju. Njeni zlati časi nekoliko izboljšanega blagostanja in močne kulturne rasti v 17. in 18. stoletju so minili. Nanje so spominjale številne cerkve, ki so jih pozidali povsem na novo ali baročno preoblekli. Z njimi tudi imenitnejše palače in manj imenitne meščanske hiše, ki so jih od znotraj preosnovali, na zunaj pa povsem prekrili z vznesenimi razkošnimi oblikami zrelega baroka. Napoleon je mesto naredil za prestolnico Ilirskih provinc, po njegovem padcu so v Ljubljani na kongresu najvišjih evropskih kronanih glav zastavili prihodnjo politično ureditev kontinenta. Južna železnica, ki jo je ukazala napeljati habsburška cesarska hiša z Dunaja v Trst, je Ljubljano dosegla v revolucionarnem letu 1848. Revolucionarno vrenje in železniški sunek sta jo nekoliko razburkala v njeni provincialni zaspanosti, medtem ko je podjetniški optimizem prignal v njeno okolico nekaj večjih industrijskih obratov. Ko je železniška povezava čez štiri leta segla do Trsta, se je njena vloga zlasti v gospodarskem oziru zmanjšala. Marsikdo je Ljubljano doživljal kot malo večjo vmesno železniško postajo.

 

Toda za navidezno otrplostjo dežele in mesta so se pripravljale daljnosežne spremembe. Slovensko narodno prebujenje, spočeto na revolucionarnem Dunaju med slovenskimi študenti, je spodbudilo množice, da so začele na velikih ljudskih zborovanjih zahtevati Zedinjeno Slovenijo. Dele dednih habsburških dežel, kjer živijo Slovenci na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in v Trstu so želeli videti združene v eni sami politični enoti - Sloveniji. Trije veliki ljudski shodi so se zgodili le kakšne tri, štiri leta pred Jožetovim rojstvom. Pojavili so se novi slovenski časniki, ki so prinašali v slovenske domove slovensko besedo, politične ideje in oblikovali narodno zavest.

 

Jožetova starša sta bila kot mnogi njima podobni preprosti ljudje, obrtniki, kmetje, mali trgovci … pa tudi duhovniki in mladi izobraženci del tega širokega ljudskega gibanja. V tistem času še ni bilo toliko ostrega političnega ločevanja med bolj konservativnimi katoličani in liberalnejšimi narodnjaki, tako da njegova globoko verna oče in mati nista čutila nasprotja med pogosto hojo k jutranji maši in večernim branjem liberalnega Slovenskega naroda. Jože si je mogel od mladega ob takšni drži staršev oblikovati jasno zamisel vernosti, duhovnosti, celo misticizma kot dragocene podlage za vsakršne simbolično zaznamovane arhitekturne naloge, po drugi strani pa ohranjati neobremenjen pogled tako na stvari, dogajanja, človeške nravi, kot na tehnične pridobitve in umetnostne premene svojega časa. Morda ga je prav ta zvedavost v zgodnji mladosti pripeljala v položaj, ki bi utegnil zapečatiti njegovo usodo v očetovi mizarski delavnici in ne bi nikoli mogel razviti talenta, ki je tičal v njem in ki se ga še sam kar dolgo ni zavedal; vsaj ne v vsej razsežnosti.

 

Kaj se je pravzaprav zgodilo? V tistih časih se je osnovno šolanje končalo s štirimi leti "ljudske šole", kakor se je imenovala. Jožetova starša sta bila dovolj razgledana, da sta hotela vse tri fante po končani ljudski šoli vpisati na klasično gimnazijo, da si pridobijo osnovo za univerzitetno izobrazbo. Najstarejši Andrej je bil uspešen gimnazijec in je šel po maturi na teologijo. Ko je jeseni leta 1882 začel obiskovati sedmi letnik gimnazije, je mlajši brat Jože vstopal v prvega. V drugem polletju je postalo povsem očitno, da bo Jože pogorel. Njegov razrednik, duhovnik in znani slovenist Tomo Zupan mu je sporočil: "Čez vas sem napravil križ!"  Razlog: Jože je bil še povsem nezrel za gimnazijo, saj je po lastnih besedah bolj opazoval obleko, brade, očala učiteljev in njihove kretnje, raje je risal po zvezkih, kot prepisoval s table. Za branje učbenikov ni zmogel potrebne potrpežljivosti …

 

Nekateri, ki so pobliže poznali razmere v družini, so menili, da ga mati razvaja, si zatiska oči in si ne prizna, da je fant pravzaprav len. Da bi sinu prihranil ponižanje pred sošolci in učitelji ob koncu šolskega leta, ga je oče predčasno izpisal z gimnazije. Vpeljal ga je v delo v svoji delavnici in je tako za vrsto let postal mizarski vajenec, "tischlerjunge", kot so take imenovali pod vplivom vsenavzoče uradne nemščine. V tem poklicu se je kar dobro znašel, da so ga mogli leta 1886 vpisati kar v drugi letnik triletne obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani. Uspešno ga je opravil, enako tudi tretjega. Toda zdaj sta starša pri njem opazila nekaj, kar ju je precej vznemirilo, še huje, vznevoljilo. Kadarkoli je prišel z dela, se je hitro kam izmuznil in skoraj vedno sta ga našla pri risanju, prerisovanju kakšnih smešnih likov iz revij ali humorističnih listov in njim podobnim. Oče je bil odločen in mu je, še vedno pod vtisom njegovega neuspeha z gimnazijo, prepovedal vsakršno posedanje in izgubljanje časa z risanjem. Ko prepovedi niso zalegle, mu je pobral svinčnike, peresa in kar na roko narejene pa z vrvico prešite skicirke ter jih zaklenil v skrinjo. On pa si je na tihem tako neskončno želel postati slikar!

 

Oče je postopoma sprevidel, da ga s prisilo ne bo mogel odvrniti od risanja in slikanja, tako da ga je nekega dne, ko ga je videl, kako zavzeto opazuje slikarja Jurija Šubica in njegove pomočnike pri delu na odrih v prezbiteriju cerkve sv. Jakoba, kar pustil tam, da se jih nagleda. Ni mu ušlo, s kakšnim zanimanjem je hodil po velikih in z dobrim pohištvom opremljenih sobanah ljubljanskih veljakov, ko so ga poklicali na dom za kakšno popravilo ali naročilo. Dolgo je vztrajal, da se bo pač moral sprijazniti z življenjem takšnim, kakršno je, s stvarnostjo mizarske delavnice, ki jo bo moral, hočeš nočeš naslediti in se mu je zdelo prav, da se je v tej smeri še dodatno izpopolnjeval. Tu se je očetu nasmehnila sreča. Kot prišlek iz notranjske Hotedršice si je leta 1880 pridobil ljubljansko meščanstvo in to predvsem zaradi solidnega opravljanja svoje obrti. Kot ljubljanski meščan se je tako mogel potegovati za dodelitev državne štipendije za svojega sina, ki je imel – to je bil pogoj -  opravljeno vajeništvo in končano obrtno šolo. Oblastni uradi so razumeli, da želi oče poskrbeti za nadaljevanje dobro vpeljane mizarske delavnice in so ga pri tem podprli. Sinu so namenili 300 goldinarjev letne podpore za šolanje na državni obrtni šoli v Gradcu; v štirih letih je to skupaj zneslo 1200 goldinarjev. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
5
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,436
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,408
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,896
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,227
05/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,425
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,520
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,323
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,593
09/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 688
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,052