Razkrivamo

V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank

Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. Ovadba, ki jo je na Specializirano državno tožilstvo vložil Nacionalni preiskovalni urad (NPU), se nanaša na obdobje sanacije bank oziroma dokapitalizacijo bank v državni lasti. Takrat je prišlo tudi do razlastitve lastnikov podrejenih obveznic teh bank - na epilog tega razvpitega primera še vedno čakamo. Danes pa se zadeve lotevamo z nekoliko drugega zornega kota: skozi oči insajderja, ki je celotno zgodbo opazoval "znotraj sistema" in ob tem prišel do zaključkov, ki so drugačni od splošno sprejete interpretacije. Ker gre za zelo konkretno in dobro argumentirano pričevanje, smo se odločili, da ga objavimo, saj s tem sledimo svojemu poslanstvu. Avtor pričujočega prispevka, ki je vzpostavil stik z nami, je kot pogoj za sodelovanje postavil svojo anonimnost, kar smo tudi upoštevali. Članek je minimalno uredniško editiran, tako da po našem mnenju še vedno ohranja bistveno sporočilnost, obenem pa zaradi sklicevanja na javno dostopne informacije in podatke v ničemer ne posega v osebnostne pravice omenjenih protagonistov.

15.08.2019 00:05
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   banke   sanacija   podrejene obveznice   Banka Slovenije   Boštjan Jazbec   Mojca Pašek Šetinc   Igor Lah   Danilo Peteh   NLB   NLB26   Banka Celje   Tadej Kotnik   Kristijan Verbič   Janez Rozman   Stane Valant   BCE16

Foto: Televizija Slovenija

Govoriti "pri sananciji bank leta 2013 je bilo vse narobe" je navadna manipulacija, namenjena poplačilu vseh tistih špekulantov, ki so kupovali podrejene obveznice v času njihovega izbrisa, kot tudi tistih, ki so z milijonskimi vsotami kupovali podrejene obveznice slovenskih bank na borzah v Dublinu in Luksemburgu.

Ponovno se je začela medijska gonja proti glavni sanacijski tarči - Svetu Banke Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca. V prvi bojni liniji pa se je tokrat pojavila Mojca Pašek Šetinc, ki je po šestih mesecih, kolikor je tudi trajala sanacija bank) dokončala svoj dokumentarec o sanaciji s predvidljivimi toni in znanimi sklepi. Med drugim si je prislužila intervju v reviji Zarja z dramatičnim naslovom "Največji rop v zgodovini Slovenije" (vir). Razsodba soproge znanega lobista Mileta Šetinca je zanimiva, saj je v javnost prišla precej pred uradnimi sklepi sodišč, ki do zdaj niso razsodila ničesar podobnega. Novinarka Mojca Pašek je na javni televiziji (in reviji Zarja) torej razsodila precedenčno, ob tem pa je vpletene funkcionarje Banke Slovenije obtožila tudi odgovornosti za samomor predsednika uprave Banke Celje, rekoč:

 

"Posebej tragičen je primer Dušana Drofenika, direktorja Celjske banke. Tudi njo so umetno bankrotirali, čeprav ni bila v rdečih številkah. Drofenik se je sicer odločno uprl, a so ga zamenjali in si je na koncu vzel življenje." (vir)

 

Ali je prav, da novinarji javne RTV opravljajo sodno funkcijo? Glede na stroge kriterije internega kodeksa naše nacionalke njeni novinarji (in uredniki) tako ali tako ne smejo niti komentirati svojih prispevkov, kaj šele da bi razsojali in se postavljali v vloge sodnikov. Takšna praksa je torej tudi formalno nedopustna. V primeru gospe Pašek Šetinc bi bržkone lahko hitro prišli tudi do konflikta interesov, saj je njen soprog Mile lobist.

 

Kakorkoli, v tej zgodbi je treba opozoriti na nekaj imen v ozadju, ki so bila s sanacijo bank v letih 2013 in 2014 prizadeta. Konkretno – na posameznike, ki so imeli podrejene obveznice ali delnice bank, ki so v sanaciji prenehale. S tem prenehanjem je bankam prenehala obveznost poplačila imetnikov delnic (podrejenih obveznic), in ti so tako prispevali k sanaciji bank ter zmanjšali prispevek davkoplačevalcev za sanacijo za okoli 600 milijonov evrov.

 

 

Primer Danilo Peteh

 

Eden od imetnikov podrejenih obveznic bank, ki se je javno izpostavil že aprila 2014 – med prvimi –, je bil Danilo Peteh. Nekdanji direktor Marlesa je na Nacionalni preiskovalni urad (NPU) oddal kazensko ovadbo zoper vodilna Banke Celje, Davorina Leskovarja in Aleksandra Vozla, ker naj bi po Petehu "odpisala obveznosti iz naslova podrejenih obveznic brez kakršnekoli pravne podlage, saj Banka Slovenije se ni sprejela nikakršnega sklepa" (vir). Kasneje se je gospod Peteh pojavil kot žrtev tudi na portalu 24ur.com (vir), kjer je izjavil, da je za svoje več deset tisoč evrov vredne podrejene obveznice v Banki Celje pričakoval kar 8-odstotne obresti, in je zdaj izgubil vse, a da bo na koncu denar dobil nazaj po sodni poti. In dodal, da lahko v nasprotnem primeru "Republiko Slovenijo primerjam edino z državami, kot so Mjanmar, Severna Koreja, Bocvana ... Eni smo bolj enaki, drugi so manj enaki, tretji smo najmanj enaki".

 

Če ne bi bilo nobene druge informacije o Danilu Petehu, bi bralec članka v Financah ali na 24ur.com lahko dobil občutek, da so postopki v zvezi s sanacijo bank leta 2013 prizadeli nepoučenega vlagatelja, ki je z dobrimi nameni kupil podrejeno obveznico Banke Celje, da bi donosno naložil svoje prihranke, na koncu pa je ostal brez vsega. Gospod Peteh bi lahko bil medijska prispodoba žrtve bančne sanacije. Toda Danilo Peteh ni bil nepoučen vlagatelj. Nekaj mesecev kasneje se je znašel v sodni preiskavi, ki je petim fizičnim osebam očitala oškodovanje upnikov, pranje denarja in ponarejanje oziroma uničenje poslovnih listin v procesu privatizacije podjetja Liko Vrhnika. Eden izmed osumljenih, ki jih je preiskoval NPU, je bil prav omenjeni Peteh. Med petimi osumljenimi je bil tudi Igor Lah (vir).

 

 

Danilo Peteh je medijsko izjemno dobro skrit, na spletu skoraj ni njegovih fotografij. (Foto: Finance / Dnevnik)

 

 

Zanimiva in zgovorna je še ena podrobnost: na seznamu vseh, ki so bili z ukrepi Banke Slovenije izbrisani iz lastništva podrejenih obveznic, je bil Danilo Peteh na dan izbrisa lastnik zgolj ene same podrejene obveznice Banke Celje (BCE16) v nominalni vrednosti 100 evrov. Danilo Peteh je na seznamu lastnikov podrejenih obveznic, ki ga hranijo v Klirinško depotni družbi (KDD), zabeležen pod zaporedno številko 994 (vir). Drži, da je škoda izgube vsakega evra, vendar je na mestu vprašanje, ali je v tem primeru šlo res samo za 100 evrov vredno podrejeno obveznico Banke Celje, ki je pritegnila pozornost novinarjev časnika Finance in portala 24ur.com ter Petehu povzročila veliko materialno škodo in čustveno izgubo, zaradi česar je vložil ovadbe proti upravi Banke Celje? Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili od zanesljivega vira iz KDD, in ki razkrivajo vse transakcije v zvezi s podrejenimi obveznicami Banke Celje z oznako BCE16, smo razbrali, da naj bi Danilo Peteh začel kupovati omenjene obveznice šele 10. oktobra 2013, čeprav je Banka Celje ponudila podrejene obveznice v primarni izdaji že novembra 2012 (vir).  Od 10. oktobra 2013 pa do 14. aprila 2014 – torej tudi po 12. decembru 2013, ko so bile izbrisane podrejene obveznice NLB, NKBM, Factor banke, Probanke -, ko je vložil ovadbo zoper Banko Celje, je Danilo Peteh nakupil 1400 podrejenih obveznic z oznako BCE16 v nominalni vrednosti 140.000 evrov. Vse razen ene podrejene obveznice je isti dan prodal svojemu podjetju Mogvaj d.o.o. in do izbrisa (pri obveznicah Banke Celje in Abanke se je ta formalno zgodil šele novembra 2014) ostal lastnik ene obveznice. .

 

Zanimivo je, da je Danilo Peteh podjetje Mogvaj ugasnil (ga pripeljal do prenehanja) po skrajšanem postopku in je bilo 15. oktobra 2018 izbrisano iz poslovnega registra. Po podatkih GVin je imelo to podjetje zadnje leto poslovanja (tj. 2017) 26.490 evrov prihodkov, izkazalo je 140 evrov dobička.

 

 

Obveznica BCE16

 

A Danilo Peteh nikakor ni bil edini, ki je kupoval podrejene obveznice Banke Celje v času, ko je bila ta banka v procesu skrbnega pregleda in stresnih testov, ter po izbrisu podrejenih obveznic Factor banke, Probanke, NKMB in NLB. Torej po 12. decembru 2013. Ne glede na to dejstvo je trgovanje s podrejenimi obveznicami Banke Celje očitno dobivalo nov zagon v prvi polovici leta 2014 (trgovanju s podrejenimi obveznicami Abanke ne moremo slediti, ker je podrejena obveznica Abanke kotirala na luksemburški borzi).

 

Med bolj znanimi kupci podrejene obveznice Banke Celje z oznako BCE16 je zagotovo Stanislav Valant. Takrat se njegova NFD1 je v primarni izdaji kupila za več kot 3 milijone EUR obveznic, toda Stanislav Valant ni sedel križem rok, ze 22. februarja 2013 je za svoj račun kupil 500 novih podrejenih obveznic in tako nadaljeval do poletja. Takrat je začel nakupljene obveznice prodajati svojemu podjetju VASIN d.o.o., ki je v času izbrisa imelo na računu za 210.000 EUR podrejenih obveznic BCE16 v njihovi nominalni vrednosti. Zakaj govorimo o nominalni vrednosti? Zato, ker je to vrednost, ki jo izbrisanci danes pričakujejo v poplačilo, čeprav so za podrejene obveznice plačali samo manjši del te cene.

 

 

Stane Valant, nekdanji šef NFD (na sliki z Janezom Kocijančičem), je še eden od starih tranzicijskih obrazov. Po propadu NFD se je uspešno izognil pretirani medijski pozornosti in poniknil "pod radarjem". (Foto: Mediaspeed)

 

 

Iz zgodbe o privatizaciji podjetja Liko Vrhnika je v nakupe podrejenih obveznic Banke Celje po tem, ko je bilo jasno, da bodo dokončno izbrisane, medijsko še najbolj znan eden najbogatejših Slovencev Igor Lah, ki je predvsem v marcu in aprilu 2014 nakupil za več kot 1000 podrejenih obveznic v nominalni vrednosti več kot 100.000 evrov. Nakupi so se dogajali nekaj dni preden je Danilo Peteh vložil ovadbo proti upravi Banke Celje, o čemer so se razpisali tudi nekateri mediji in Peteha predstavili kot žrtev, malega obveznicarja, ki je izgubil svoje prihranke.

 

Med bolj znanimi imeni, ki so na trgu kupovali podrejene obveznice Banke Celje tudi še po tem, ko je postalo jasno, da bodo obveznice izbrisane, so po javno dostopnih podatkih tudi Janez Rozman, ki je nakupil 3000 obveznic v nominalni vrednosti 300.000 evrov, nekdanja državna tožilka Dušanka Pipuš, ki je nakupila 87 obveznic, in njen mož, znani mariborski odvetnik Andrej Pipuš, ki je nakupil 1450 obveznic v februarju 2013. Zanimivo je predvsem dejstvo, da je taisti Andrej Pipuš tudi sodeloval s svojimi mnenji v obravnavi Zakona o sodnem varstvu (vir). Bi lahko prišli do zaključja, da je na ta način dobro poskrbel, da bodo zasčiteni njegovi interesi na račun davkoplačevalcev?

 

 

Kotnik in njegovi manevri

 

Najbolj zanimivo ime na seznamu kupcev podrejenih obveznic Banke Celje z oznako BCE16 pa je zagotovo Tadej Kotnik, ki je začel kupovati obveznice šele januarja 2014 - torej takoj po tem, ko so že bile izbrisane podrejene obveznice NLB in NKBM: prve je kupil 15. januarja, zadnje pa 14. aprila 2014 in počakal na izbris s 3347 podrejenimi obveznicami v nominalnem znesku več kot 330.000 evrov. Ko je opravil z vsemi nakupi, je gospod Kotnik začel z medijskim in političnim prepričevanjem, da je šlo pri sanaciji bank vse narobe. Za to, da je dobro pripravil teren skupaj s svojimi somišljeniki v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi zaradi zlorabe insajderskih informacij na pogojno kazen pravnomočno obsojeni Kristijan Verbič, je potreboval nekaj mesecev. Februarja 2015 je v časniku Finance objavil reportažo o sumljivih rabotah na Banki Slovenije z naslovom "Banka Slovenije, laži in potvarjanja" (vir). Ker je članek Kotnik napisal kot svoj dialog z domnevnim virom, obstaja urbana legenda, da je dejansko šlo za intervju Kotnika s - Kotnikom.

 

Tadej Kotnik je poskušal preko vseh kanalov povrniti svoje investicije v podrejene obveznice slovenskih bank. Poleg podrejenih obveznic Banke Celje v nominalnem znesku 334.700 evrov je Kotnik kupoval še:

 

- podrejene obveznice Banke Celje z oznako BCE11 v nominalnem znesku 11.000 evov;

 

- podrejene obveznice Factor banke z oznakama FB09 in FB22 v skupnem nominalnem znesku 58.000 evrov;

 

- podrejene obveznice NLB z oznako NLB26 v nominalnem znesku 120.000 evrov;

 

- podrejene obveznice NKMB z oznako KBM9 v nominalnem znesku 22.000 evrov ter

 

- podrejene obveznice Probanke z oznakama PRB11 in PRB09 v skupnem nominalnem znesku 50.000 evrov.

 

 

 

Poplačilo za vse razen špekulante

 

Gospod Kotnik je bil v času izbrisa lastnik podrejenih obveznic v skupnem nominalnem znesku 602.700 evrov, kot je razvidno iz spiska lastnikov podrejenih obveznic, kjer je zapisan pod zaporednimi številkami od 614 do 621 (vir). O nominalnem znesku govorimo zato, ker je Kotnik vse podrejene obveznice kupoval na sekundarnem trgu v času priprave njihovega izbrisa. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da je bilo to povsem zakonito početje, o katerem je za medije spregovoril že sam (vir). Toda če je legalno, to še ne pomeni, da je tudi etično nesporno.

 

 

Tadej Kotnik, eden najbolj aktivnih lastnikov podrejenih obveznic. (Foto: Finance)

 

 

Kotnikova vloga pri sanaciji izbrisa je kontradiktorna, saj minira vse rešitve, ki ga kot nekoga, ki je kupoval na sekundarnem trgu, in je dejansko poučen vlagatelj, izključujejo. Podobno lobirajo tudi številni skriti imetniki podrejenih obveznic, ki so kotirale v Luksembourgu in Dublinu. Med njimi naj bi bila vrsta zanimivih imen.

 

Če bi samo prevedli zakonodaji Italije in Španije, ki sta omogočili delno poplačilo lastnikom podrejenih obveznic, ki so te kupili na bančnih okencih, potem bi bi poplačan številčno večinski del lastnikov podrejenih obveznic. Gre predvsem za podrejene obveznice NLB z oznako NLB26, prek katerih je NLB  zbrala nekaj potrebnega kapitala potem, ko vlada Boruta Pahorja kljub izrecni zahtevi Banke Slovenije leta 2010 ni želela dokapitalizirati NLB. Ključno je to, da niti italijanska niti španska zakonodaja ne predvideva poplačila tistega dela podrejencev, ki so kupovali podrejene obveznice na organiziranem trgu kapitala - tako kot Tadej Kotnik.

 

 

Skriti lastniki za skrbniškimi računi

 

Poleg Kotnika pa obstaja še pomembna skupina podrejencev, ki se skrivajo za skrbniškimi računi v Luksemburgu in Dublinu, katerih nominalna vrednost podrejenih obveznic znaša okoli 180 milijonov evrov. Ti lastniki podrejenih obveznic bi bili prav tako izvzeti, če bi se naša država odločila aplicirati rešitve italijanske ali španske zakonodaje, zato seveda nasprotujejo vsaki drugi logični rešitvi poplačila tistih investitorjev, ki so kupovali podrejene obveznice na bančnih okencih.

 

Zato je govoriti "pri sananciji bank leta 2013 je bilo vse narobe" navadna manipulacija in služi zgolj enemu interesu: poplačilu vseh tistih špekulantov, ki so kupovali podrejene obveznice v času njihovega izbrisa, kot tudi tistih, ki so z milijonskimi vsotami kupovali podrejene obveznice slovenskih bank na borzah v Dublinu in Luksemburgu. Če ne bi bank leta 2013 sanirali sami, bi jih namesto nas evropska "trojka" – in to po istem scenariju, le da bi povrhu dobili  še druge ukrepe, zaradi katerih bi Slovenci danes živeli mnogo mnogo slabše.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
2
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.195
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.336
03/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.729
04/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.410
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.072
07/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 876
08/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 696
09/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 880
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 585