Razkrivamo

V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank

Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. Ovadba, ki jo je na Specializirano državno tožilstvo vložil Nacionalni preiskovalni urad (NPU), se nanaša na obdobje sanacije bank oziroma dokapitalizacijo bank v državni lasti. Takrat je prišlo tudi do razlastitve lastnikov podrejenih obveznic teh bank - na epilog tega razvpitega primera še vedno čakamo. Danes pa se zadeve lotevamo z nekoliko drugega zornega kota: skozi oči insajderja, ki je celotno zgodbo opazoval "znotraj sistema" in ob tem prišel do zaključkov, ki so drugačni od splošno sprejete interpretacije. Ker gre za zelo konkretno in dobro argumentirano pričevanje, smo se odločili, da ga objavimo, saj s tem sledimo svojemu poslanstvu. Avtor pričujočega prispevka, ki je vzpostavil stik z nami, je kot pogoj za sodelovanje postavil svojo anonimnost, kar smo tudi upoštevali. Članek je minimalno uredniško editiran, tako da po našem mnenju še vedno ohranja bistveno sporočilnost, obenem pa zaradi sklicevanja na javno dostopne informacije in podatke v ničemer ne posega v osebnostne pravice omenjenih protagonistov.

15.08.2019 00:05
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   banke   sanacija   podrejene obveznice   Banka Slovenije   Boštjan Jazbec   Mojca Pašek Šetinc   Igor Lah   Danilo Peteh   NLB   NLB26   Banka Celje   Tadej Kotnik   Kristijan Verbič   Janez Rozman   Stane Valant   BCE16

Foto: Televizija Slovenija

Govoriti "pri sananciji bank leta 2013 je bilo vse narobe" je navadna manipulacija, namenjena poplačilu vseh tistih špekulantov, ki so kupovali podrejene obveznice v času njihovega izbrisa, kot tudi tistih, ki so z milijonskimi vsotami kupovali podrejene obveznice slovenskih bank na borzah v Dublinu in Luksemburgu.

Ponovno se je začela medijska gonja proti glavni sanacijski tarči - Svetu Banke Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca. V prvi bojni liniji pa se je tokrat pojavila Mojca Pašek Šetinc, ki je po šestih mesecih, kolikor je tudi trajala sanacija bank) dokončala svoj dokumentarec o sanaciji s predvidljivimi toni in znanimi sklepi. Med drugim si je prislužila intervju v reviji Zarja z dramatičnim naslovom "Največji rop v zgodovini Slovenije" (vir). Razsodba soproge znanega lobista Mileta Šetinca je zanimiva, saj je v javnost prišla precej pred uradnimi sklepi sodišč, ki do zdaj niso razsodila ničesar podobnega. Novinarka Mojca Pašek je na javni televiziji (in reviji Zarja) torej razsodila precedenčno, ob tem pa je vpletene funkcionarje Banke Slovenije obtožila tudi odgovornosti za samomor predsednika uprave Banke Celje, rekoč:

 

"Posebej tragičen je primer Dušana Drofenika, direktorja Celjske banke. Tudi njo so umetno bankrotirali, čeprav ni bila v rdečih številkah. Drofenik se je sicer odločno uprl, a so ga zamenjali in si je na koncu vzel življenje." (vir)

 

Ali je prav, da novinarji javne RTV opravljajo sodno funkcijo? Glede na stroge kriterije internega kodeksa naše nacionalke njeni novinarji (in uredniki) tako ali tako ne smejo niti komentirati svojih prispevkov, kaj šele da bi razsojali in se postavljali v vloge sodnikov. Takšna praksa je torej tudi formalno nedopustna. V primeru gospe Pašek Šetinc bi bržkone lahko hitro prišli tudi do konflikta interesov, saj je njen soprog Mile lobist.

 

Kakorkoli, v tej zgodbi je treba opozoriti na nekaj imen v ozadju, ki so bila s sanacijo bank v letih 2013 in 2014 prizadeta. Konkretno – na posameznike, ki so imeli podrejene obveznice ali delnice bank, ki so v sanaciji prenehale. S tem prenehanjem je bankam prenehala obveznost poplačila imetnikov delnic (podrejenih obveznic), in ti so tako prispevali k sanaciji bank ter zmanjšali prispevek davkoplačevalcev za sanacijo za okoli 600 milijonov evrov.

 

 

Primer Danilo Peteh

 

Eden od imetnikov podrejenih obveznic bank, ki se je javno izpostavil že aprila 2014 – med prvimi –, je bil Danilo Peteh. Nekdanji direktor Marlesa je na Nacionalni preiskovalni urad (NPU) oddal kazensko ovadbo zoper vodilna Banke Celje, Davorina Leskovarja in Aleksandra Vozla, ker naj bi po Petehu "odpisala obveznosti iz naslova podrejenih obveznic brez kakršnekoli pravne podlage, saj Banka Slovenije se ni sprejela nikakršnega sklepa" (vir). Kasneje se je gospod Peteh pojavil kot žrtev tudi na portalu 24ur.com (vir), kjer je izjavil, da je za svoje več deset tisoč evrov vredne podrejene obveznice v Banki Celje pričakoval kar 8-odstotne obresti, in je zdaj izgubil vse, a da bo na koncu denar dobil nazaj po sodni poti. In dodal, da lahko v nasprotnem primeru "Republiko Slovenijo primerjam edino z državami, kot so Mjanmar, Severna Koreja, Bocvana ... Eni smo bolj enaki, drugi so manj enaki, tretji smo najmanj enaki".

 

Če ne bi bilo nobene druge informacije o Danilu Petehu, bi bralec članka v Financah ali na 24ur.com lahko dobil občutek, da so postopki v zvezi s sanacijo bank leta 2013 prizadeli nepoučenega vlagatelja, ki je z dobrimi nameni kupil podrejeno obveznico Banke Celje, da bi donosno naložil svoje prihranke, na koncu pa je ostal brez vsega. Gospod Peteh bi lahko bil medijska prispodoba žrtve bančne sanacije. Toda Danilo Peteh ni bil nepoučen vlagatelj. Nekaj mesecev kasneje se je znašel v sodni preiskavi, ki je petim fizičnim osebam očitala oškodovanje upnikov, pranje denarja in ponarejanje oziroma uničenje poslovnih listin v procesu privatizacije podjetja Liko Vrhnika. Eden izmed osumljenih, ki jih je preiskoval NPU, je bil prav omenjeni Peteh. Med petimi osumljenimi je bil tudi Igor Lah (vir).

 

 

Danilo Peteh je medijsko izjemno dobro skrit, na spletu skoraj ni njegovih fotografij. (Foto: Finance / Dnevnik)

 

 

Zanimiva in zgovorna je še ena podrobnost: na seznamu vseh, ki so bili z ukrepi Banke Slovenije izbrisani iz lastništva podrejenih obveznic, je bil Danilo Peteh na dan izbrisa lastnik zgolj ene same podrejene obveznice Banke Celje (BCE16) v nominalni vrednosti 100 evrov. Danilo Peteh je na seznamu lastnikov podrejenih obveznic, ki ga hranijo v Klirinško depotni družbi (KDD), zabeležen pod zaporedno številko 994 (vir). Drži, da je škoda izgube vsakega evra, vendar je na mestu vprašanje, ali je v tem primeru šlo res samo za 100 evrov vredno podrejeno obveznico Banke Celje, ki je pritegnila pozornost novinarjev časnika Finance in portala 24ur.com ter Petehu povzročila veliko materialno škodo in čustveno izgubo, zaradi česar je vložil ovadbe proti upravi Banke Celje? Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili od zanesljivega vira iz KDD, in ki razkrivajo vse transakcije v zvezi s podrejenimi obveznicami Banke Celje z oznako BCE16, smo razbrali, da naj bi Danilo Peteh začel kupovati omenjene obveznice šele 10. oktobra 2013, čeprav je Banka Celje ponudila podrejene obveznice v primarni izdaji že novembra 2012 (vir).  Od 10. oktobra 2013 pa do 14. aprila 2014 – torej tudi po 12. decembru 2013, ko so bile izbrisane podrejene obveznice NLB, NKBM, Factor banke, Probanke -, ko je vložil ovadbo zoper Banko Celje, je Danilo Peteh nakupil 1400 podrejenih obveznic z oznako BCE16 v nominalni vrednosti 140.000 evrov. Vse razen ene podrejene obveznice je isti dan prodal svojemu podjetju Mogvaj d.o.o. in do izbrisa (pri obveznicah Banke Celje in Abanke se je ta formalno zgodil šele novembra 2014) ostal lastnik ene obveznice. .

 

Zanimivo je, da je Danilo Peteh podjetje Mogvaj ugasnil (ga pripeljal do prenehanja) po skrajšanem postopku in je bilo 15. oktobra 2018 izbrisano iz poslovnega registra. Po podatkih GVin je imelo to podjetje zadnje leto poslovanja (tj. 2017) 26.490 evrov prihodkov, izkazalo je 140 evrov dobička.

 

 

Obveznica BCE16

 

A Danilo Peteh nikakor ni bil edini, ki je kupoval podrejene obveznice Banke Celje v času, ko je bila ta banka v procesu skrbnega pregleda in stresnih testov, ter po izbrisu podrejenih obveznic Factor banke, Probanke, NKMB in NLB. Torej po 12. decembru 2013. Ne glede na to dejstvo je trgovanje s podrejenimi obveznicami Banke Celje očitno dobivalo nov zagon v prvi polovici leta 2014 (trgovanju s podrejenimi obveznicami Abanke ne moremo slediti, ker je podrejena obveznica Abanke kotirala na luksemburški borzi).

 

Med bolj znanimi kupci podrejene obveznice Banke Celje z oznako BCE16 je zagotovo Stanislav Valant. Takrat se njegova NFD1 je v primarni izdaji kupila za več kot 3 milijone EUR obveznic, toda Stanislav Valant ni sedel križem rok, ze 22. februarja 2013 je za svoj račun kupil 500 novih podrejenih obveznic in tako nadaljeval do poletja. Takrat je začel nakupljene obveznice prodajati svojemu podjetju VASIN d.o.o., ki je v času izbrisa imelo na računu za 210.000 EUR podrejenih obveznic BCE16 v njihovi nominalni vrednosti. Zakaj govorimo o nominalni vrednosti? Zato, ker je to vrednost, ki jo izbrisanci danes pričakujejo v poplačilo, čeprav so za podrejene obveznice plačali samo manjši del te cene.

 

 

Stane Valant, nekdanji šef NFD (na sliki z Janezom Kocijančičem), je še eden od starih tranzicijskih obrazov. Po propadu NFD se je uspešno izognil pretirani medijski pozornosti in poniknil "pod radarjem". (Foto: Mediaspeed)

 

 

Iz zgodbe o privatizaciji podjetja Liko Vrhnika je v nakupe podrejenih obveznic Banke Celje po tem, ko je bilo jasno, da bodo dokončno izbrisane, medijsko še najbolj znan eden najbogatejših Slovencev Igor Lah, ki je predvsem v marcu in aprilu 2014 nakupil za več kot 1000 podrejenih obveznic v nominalni vrednosti več kot 100.000 evrov. Nakupi so se dogajali nekaj dni preden je Danilo Peteh vložil ovadbo proti upravi Banke Celje, o čemer so se razpisali tudi nekateri mediji in Peteha predstavili kot žrtev, malega obveznicarja, ki je izgubil svoje prihranke.

 

Med bolj znanimi imeni, ki so na trgu kupovali podrejene obveznice Banke Celje tudi še po tem, ko je postalo jasno, da bodo obveznice izbrisane, so po javno dostopnih podatkih tudi Janez Rozman, ki je nakupil 3000 obveznic v nominalni vrednosti 300.000 evrov, nekdanja državna tožilka Dušanka Pipuš, ki je nakupila 87 obveznic, in njen mož, znani mariborski odvetnik Andrej Pipuš, ki je nakupil 1450 obveznic v februarju 2013. Zanimivo je predvsem dejstvo, da je taisti Andrej Pipuš tudi sodeloval s svojimi mnenji v obravnavi Zakona o sodnem varstvu (vir). Bi lahko prišli do zaključja, da je na ta način dobro poskrbel, da bodo zasčiteni njegovi interesi na račun davkoplačevalcev?

 

 

Kotnik in njegovi manevri

 

Najbolj zanimivo ime na seznamu kupcev podrejenih obveznic Banke Celje z oznako BCE16 pa je zagotovo Tadej Kotnik, ki je začel kupovati obveznice šele januarja 2014 - torej takoj po tem, ko so že bile izbrisane podrejene obveznice NLB in NKBM: prve je kupil 15. januarja, zadnje pa 14. aprila 2014 in počakal na izbris s 3347 podrejenimi obveznicami v nominalnem znesku več kot 330.000 evrov. Ko je opravil z vsemi nakupi, je gospod Kotnik začel z medijskim in političnim prepričevanjem, da je šlo pri sanaciji bank vse narobe. Za to, da je dobro pripravil teren skupaj s svojimi somišljeniki v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi zaradi zlorabe insajderskih informacij na pogojno kazen pravnomočno obsojeni Kristijan Verbič, je potreboval nekaj mesecev. Februarja 2015 je v časniku Finance objavil reportažo o sumljivih rabotah na Banki Slovenije z naslovom "Banka Slovenije, laži in potvarjanja" (vir). Ker je članek Kotnik napisal kot svoj dialog z domnevnim virom, obstaja urbana legenda, da je dejansko šlo za intervju Kotnika s - Kotnikom.

 

Tadej Kotnik je poskušal preko vseh kanalov povrniti svoje investicije v podrejene obveznice slovenskih bank. Poleg podrejenih obveznic Banke Celje v nominalnem znesku 334.700 evrov je Kotnik kupoval še:

 

- podrejene obveznice Banke Celje z oznako BCE11 v nominalnem znesku 11.000 evov;

 

- podrejene obveznice Factor banke z oznakama FB09 in FB22 v skupnem nominalnem znesku 58.000 evrov;

 

- podrejene obveznice NLB z oznako NLB26 v nominalnem znesku 120.000 evrov;

 

- podrejene obveznice NKMB z oznako KBM9 v nominalnem znesku 22.000 evrov ter

 

- podrejene obveznice Probanke z oznakama PRB11 in PRB09 v skupnem nominalnem znesku 50.000 evrov.

 

 

 

Poplačilo za vse razen špekulante

 

Gospod Kotnik je bil v času izbrisa lastnik podrejenih obveznic v skupnem nominalnem znesku 602.700 evrov, kot je razvidno iz spiska lastnikov podrejenih obveznic, kjer je zapisan pod zaporednimi številkami od 614 do 621 (vir). O nominalnem znesku govorimo zato, ker je Kotnik vse podrejene obveznice kupoval na sekundarnem trgu v času priprave njihovega izbrisa. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da je bilo to povsem zakonito početje, o katerem je za medije spregovoril že sam (vir). Toda če je legalno, to še ne pomeni, da je tudi etično nesporno.

 

 

Tadej Kotnik, eden najbolj aktivnih lastnikov podrejenih obveznic. (Foto: Finance)

 

 

Kotnikova vloga pri sanaciji izbrisa je kontradiktorna, saj minira vse rešitve, ki ga kot nekoga, ki je kupoval na sekundarnem trgu, in je dejansko poučen vlagatelj, izključujejo. Podobno lobirajo tudi številni skriti imetniki podrejenih obveznic, ki so kotirale v Luksembourgu in Dublinu. Med njimi naj bi bila vrsta zanimivih imen.

 

Če bi samo prevedli zakonodaji Italije in Španije, ki sta omogočili delno poplačilo lastnikom podrejenih obveznic, ki so te kupili na bančnih okencih, potem bi bi poplačan številčno večinski del lastnikov podrejenih obveznic. Gre predvsem za podrejene obveznice NLB z oznako NLB26, prek katerih je NLB  zbrala nekaj potrebnega kapitala potem, ko vlada Boruta Pahorja kljub izrecni zahtevi Banke Slovenije leta 2010 ni želela dokapitalizirati NLB. Ključno je to, da niti italijanska niti španska zakonodaja ne predvideva poplačila tistega dela podrejencev, ki so kupovali podrejene obveznice na organiziranem trgu kapitala - tako kot Tadej Kotnik.

 

 

Skriti lastniki za skrbniškimi računi

 

Poleg Kotnika pa obstaja še pomembna skupina podrejencev, ki se skrivajo za skrbniškimi računi v Luksemburgu in Dublinu, katerih nominalna vrednost podrejenih obveznic znaša okoli 180 milijonov evrov. Ti lastniki podrejenih obveznic bi bili prav tako izvzeti, če bi se naša država odločila aplicirati rešitve italijanske ali španske zakonodaje, zato seveda nasprotujejo vsaki drugi logični rešitvi poplačila tistih investitorjev, ki so kupovali podrejene obveznice na bančnih okencih.

 

Zato je govoriti "pri sananciji bank leta 2013 je bilo vse narobe" navadna manipulacija in služi zgolj enemu interesu: poplačilu vseh tistih špekulantov, ki so kupovali podrejene obveznice v času njihovega izbrisa, kot tudi tistih, ki so z milijonskimi vsotami kupovali podrejene obveznice slovenskih bank na borzah v Dublinu in Luksemburgu. Če ne bi bank leta 2013 sanirali sami, bi jih namesto nas evropska "trojka" – in to po istem scenariju, le da bi povrhu dobili  še druge ukrepe, zaradi katerih bi Slovenci danes živeli mnogo mnogo slabše.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,301
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,143
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,779
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,651
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,577
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,038
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,122
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 587
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,568
10/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,815