Intervju

"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."

Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi devetdesetih sta s starejšim bratom Janezom odločilno zaznamovala tedaj vplivno in parlamentarno Slovensko ljudsko stranko, ki je šla v nekem trenutku v imenu zgodovinske priložnosti v koalicijo z Janezom Drnovškom oziroma tedanjo LDS: Janez je postal predsednik državnega zbora, Marjan pa podpredsednik vlade. Z nastopom te funkcije pa so se zanj prave težave šele začele. Dvajset let kasneje je precej neposredno spregovoril tudi o tej pomembni življenjski izkušnji.

11.08.2019 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marjan Podobnik   Slovenska ljudska stranka   SLS   civilna iniciativa   udbomafija   Edo Ravnikar   Janez Drnovšek   korupcija   Milan Kučan   Zdenko Roter

Fotografije: Mediaspeed

Če je na primer na razpisu za učitelja v Velenju pogoj znanje albanskega jezika, potem se je treba vprašati, ali smo izgubili kompas. Ljudje, ki pridejo k nam, se morajo pač prilagoditi našem načinu življenja in vsaj osnovno znanje slovenskega jezika bi moral biti minimalni pogoj.

Za intervju z Marjanom Podobnikom se nismo odločili le zaradi tega, ker je ponovno postal predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) in v koaliciji s stranko SDS na volitvah v Evropski parlament uspel ubraniti en poslanski mandat (kar je glede na razmere, v katerih se je znašla SLS v zadnjih letih, pravzprav velik uspeh). Podobnik je zanimiv tudi zaradi uvodne ugotovitve, da je eden redkih, če ne celo edini politik in strankarski šef, ki se je po skoraj dveh desetletjih življenja izven politike odločil za vrnitev. Poleg tega se je že kot podpredsednik Drnovškove vlade (1997-2000) srečeval s t.i. globoko državo na področju infrastrukturnih projektov, tedaj zlasti gradnje avtocestnega križa, ki bo šel v zgodovino kot eden najbolj preplačanih gradbenih projektov v zgodovini Slovenije. Kako imenujemo kriminalne paradržavne strukture, ki jih je v začetku devetdesetih arhitekt Ravnikar poimenoval kot udbomafija, pokojni novinar in urednik Danilo Slivnik pa Kučanov klan, je danes pravzaprav vseeno. V vsakem primeru gre za zločinske združbe, ki so si po osamosvojitvi dobesedno sprivatizirale posamezne gospodarske panoge v Sloveniji. SLS je nekoč že poskušala opozoriti na ta fenomen; leta 1997, ko se je stranka pridružila Drnovškovi koaliciji, je svoj program ravno na področju boja proti korupciji in klientelizmu sestavila v sodelovanju s Civilno iniciativo Slovenije, kjer je bil ob Edu Ravnikarju najbolj aktiven Miha Burger, danes kolumnist in sodelavec našega portala. Zaradi tega smo se ob sestavljanju vprašanj za intervjuvanca seveda obrnili tudi nanj.

 

 

Gospod Podobnik, dolgo ste bili izven politike. Kaj ste v tem obdobju počeli, s čim ste se ukvarjali?

 

Dobrih 17 let nisem bil aktiven v stranki, sem pa tudi po letu 2000, ko nisem bil več predsednik SLS, precej let aktivno deloval v Slovenski narodni zvezi pri SLS in Zavodu 25. junij. Osnovni namen tega delovanja je bil narediti vse, kar je mogoče, da bi prišli do pravične meje s Hrvaško. Obžalujem, da je v trenutkih, ki so bili odločilni za prihodnost številnih delov slovenskega ozemlja in morja in za ohranitev teritorialnega stika z oprtim morjem, SLS povsem osamljena. Sicer pa sem po letu 2000 deloval v glavnem v tujini, zadnja tri leta pred ponovnim prevzemom vodenja SLS pa v Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto. Tu sem se največ ukvarjal s teoretičnimi vprašanji in praktično izvedbo vzpostavljanja kratkih verig med kmeti in potrošniki.

 

 

V oddaji Pričevalci pred skoraj natanko tremi leti (oddaja je bila predvajana 26.7.2016, op. uredn.) vas je novinar Jože Možina vprašal - potem ko ste opisovali, kako so vas medijsko linčali, kako ste bili blokirani od delujočih omrežij iz ozadja - ali ste razočarani. In vi ste mu enostavno odgovorili, da ne, sploh ne, da ste hvaležni, da ste lahko storili, kar ste ... Kako pa sedaj, ko ste ponovno vstopili v politiko na velika vrata, gledate na mainstream medije, na omrežja iz ozadja, na t.i. globoko državo?

 

Nobenih bistvenih razlik ni med mojem takratnim in sedanjim gledanjem na omrežja iz ozadja, ki tvorijo globoko državo. Dejstvo pa je, da je danes ljudem lažje govoriti kot pred dvajsetimi in več leti. Mnoge stvari od velikih preplačil pri sanaciji bank do malverzacij pri velikih infrastrukturnih projektih ali nabavah v zdravstvu so tudi zaradi možnosti, ki jih dajejo socialna omrežja, ljudem bolj blizu oziroma je javna polemika bolj odprta. Če teh novih medijskih možnosti ne bi bilo, bi tudi danes o zgoraj omenjenih okoriščanjih posameznikov na račun davkoplačevalcev vedeli bistveno manj, saj je večina tradicionalnih medijev v lasti ali odvisnih od predstavnikov omrežij iz ozadja oziroma od njihovih sredstev za oglaševanje. Zato verjamem, da se tudi doslej nedotakljivim in z denarjem ter politično zaščitenim omrežjem iz ozadja čas počasi izteka, če bodo državljani začutili možnost, priložnost in potrebo, da vstopijo v prostor kot aktivni državljani. Trenutno je še premalo zavedanja, da so pol nižje plače in pokojnine pri nas v primerjavi npr. z Avstrijo v največji meri neposredna posledica odtujevanja stomilijonskih zneskov na različnih področjih, posebej povezanimi z javnimi naročili v gradbeništvu, zdravstvu in drugod.

 

To je glavni razlog, ki nam onemogoča, da bi izkoristiti celoten razvojni potencial te čudovite Slovenije. Torej, dokler se ne bo slehernik zavedal, svojih možnosti, a tudi svoje odgovornosti za prihodnost svojih otrok, do takrat bodo omrežja iz ozadja, s pomočjo medijev in skoraj neomejenim kapitalom, postavljala vedno nove marionetne vlade, kakršno imamo tudi sedaj.

 

 

Ostre besede. Marionetna vlada, pravite.

 

Sam sem doživel neposredno izkušnjo poskušanja novačenja v vrste omrežij iz ozadja. Ko sem po velikem uspehu SLS na volitvah 1996 postal podpredsednik vlade, ki jo je vodil dr. Janez Drnovšek, me je takratni predsednik države Milan Kučan povabil v svojo pisarno in mi dal vedeti, da se mi lahko obeta uspešna kariera in njegova podpora, če bom spremenil nekatera svoja stališča, ki sem jih zagovarjal na volitvah in z njimi pripeljal stranko do skoraj 20 odstotkov volilnih glasov. Ker sem mu dal zelo neposredno košarico, je prišla kazen v obliki totalnega medijskega in političnega linča. Sproducirali so pravi filmski scenarij za diskreditacijo. Naročili so "krajo" službenega avtomobila, ki naj bi se zgodila v času, ko naj bi namesto doma prespal na drugem, napačnem mestu. Čeprav sem zaradi groženj z likvidacijami imel popolno osebno varovanje in nisem brez vednosti policistov – varnostnikov naredil niti 500 metrov, so uspeli v svojih medijih do konca predstaviti izmišljeno zgodbo, ki je bila pač potrebna za mojo diskreditacijo. Samo primer: čeprav sem bil podpredsednik vlade, vodstvo policije ni hotelo objaviti informacije, da v noči kraje službenega avtomobila nisem bil v Ljubljani, ampak v 70 kilometrov oddaljenem Cerknem.  

 

Ko sem naslednji dan v uradni izjavi o dogodku izrazil utemeljen sum o vpletenosti Kučanovega svetovalca Zdenka Roterja v mojo diskreditacijo, se kriminalisti pri Roterju in Kučanu niso upali niti potrkati. Če sem bil pred tem dogodkom leto dni na lestvicah priljubljenosti na tretjem mestu, za Drnovškom in Kučanom, sem v nekaj mesecih po diskreditaciji padel na dvajseto, zadnje mesto. In to s takim rezultatom, da če bi lestvica imela dvesto mest, bi pristal na dvestotem mestu. Sem pa po nekaj mesecih stopil do Kučana in mu povedal, da vem, da za tem medijsko političnem linčem stoji on.

 

 

 

 

V vašem govoru decembra lani na slavnostni akademiji ob 30. obletnici nastanka Kmečke zveze, ko ste prvič javno nastopili v vlogi novega-starega predsednika SLS (po skoraj dvajsetih letih), ste poudarili, kako to vlogo jemljete manj kot voditeljsko, ampak bolj kot povezovalno. Je to npr. mišljeno tudi s civilnimi iniciativami oz. različnimi aktivnimi državljani, še bolj natančno, kot sodelovanje z nestrankarskimi strokovnimi ali moralnimi avtoritetami?

 

Po letu 2000 je SLS kljub odgovornemu delovanju mnogih ljudi postajala drugačna stranka. Ne samo, da se je odrekla programu, ki smo ga naredili skupaj s Civilno iniciativo za Slovenijo leta 1996, ampak se ga do določene mere celo sramovala. Danes vsakemu, še posebej vsakemu mlademu, ki izrazi interes in pripravljenost za resno politično delovanje, kot eno od osnov priporočim v branje knjigo Eda Ravnikarja Udobomafija. To je abeceda za razumevanje slovenske tranzicije, zato je nujno, da jo tisti, ki želi in si upa odriniti na globoko, pozna.

 

Če omenim samo en aktualen primer. Že pri prvem javnem naročilu pri projektu Drugi tir, pri prvem mostu, kakor tudi pri drugi cevi karavanškega predora, smo povsod priča isti praksi, proti kateri smo se borili že pred več kot dvajsetimi leti pri gradnji avtocestnega križa. In ljudje – javnost brez kakršnega koli protesta to sprejema za razliko od nekaterih drugih držav. Dokler vse ni speljano tako, da dobijo posel pravi, so pritožbe.

 

 

Kako in s kom se temu zoperstaviti, kaj narediti?

 

Kot sem že dejal, dokler se ne bo slehernik zavedal ne le svojih možnosti, ampak tudi svoje odgovornosti za prihodnost svojih otrok tudi s tem, da v takih primerih protestira, gre na cesto – kot smo mi šli na cesto, da zaščitimo ljudi pred neodgovorno oblastjo, ki ne zaščiti podeželanov pred vsakodnevnimi napadi volkov - do takrat bo težko prišlo do spremembe. Drugo pa je politično delovanje v ožjem smislu. V SLS smo odprti za vsakršne pobude za sodelovanje tudi na volitvah, s stanovskimi, strokovnimi in drugimi skupinami, civilnimi iniciativami, lokalnimi strankami …  Na prihodnjih volitvah nameravamo nastopiti širše, med drugim skupaj z aktivnimi državljani. Najbolj aktivnim bomo omogočili, da bodo kandidirali. Svojo vlogo vidim kot koordinatorja, kot povezovalca med stranko in civilnimi skupinami ter posameznimi aktivnimi državljani.

 

 

Je koalicija, ki ste jo pred evropskimi volitvami sklenili s stranko SDS bolj ad hoc koalicija, ali računate, da boste podoben dogovor sklenili s to ali še kakšno drugo stranko tudi pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, morda kot nekakšen novi Demos?

 

Pred evropskimi volitvami smo v SLS najprej dali pobudo NSi za nadaljevanje sodelovanja SLS in NSi, nato pa sem Janši in Toninu dal pobudo za pogovor o možnosti skupnega nastopa vseh treh strank. Ker se je NSi odločila za samostojen nastop, smo se SLS in SDS odločili, da s skupno listo nastopita naši dve stranki. Mislim, da smo odlično sodelovali in dosegli skupaj zelo dober rezultat. Sodelovanje med našima strankama je izboljšalo tudi odnose marsikje na terenu. Za naprej pa je sodelovanje odvisno predvsem od volilnega sistema. Če ostane pri sedanjem, seveda ni logično da bi stranke, ki lahko same uspešno nastopijo, šle v oblikovanje skupne liste. Mi imamo sicer že konkretne dogovore s Kanglerjevo NLS in še z nekaterimi.

 

 

Ali delite mnenje, da je slovenska politika kadrovsko danes neprimerno slabše zasedena, če tako rečemo, kot pred dvajsetimi leti ali celo ob osamosvojitvi? Kje so po vašem glavni vzroki za to?

 

Takole bi rekel: če vzamemo na primer sedanjega kandidata za evropskega komisarja, gre po mojem mnenju za kakovostnega kandidata. Tudi posamezni ministri v sedanji vladi so po moji oceni kakovostni posamezniki. Povprečen nivo pa se žal res znižuje. Glavni vzrok je verjetno v sistematičnem negativnem predstavljanju politike in še posebno političnih strank, kar je privedlo tudi do negativne selekcije. Vse težje se zato ugledni posamezniki iz najrazličnejših področij odločajo za politično delovanje.

 

 

Imate kdaj občutek, da smo si do neke mere že zavozili državo, da smo kot nacija na dobri poti, da jo izgubimo? 

 

Slovenija je lepa, nadpovprečno čista, nadpovprečno varna, z mnogo uspešnih podjetnikov, znanstvenikov, športnikov … Toda neodgovorna pasivnost velikega dela državljanov in neodgovornost velikega dela vladajoče politike je tako velika, da se bojim, da če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več. Lahko se nam zgodi podobno razkosanje, kot je bilo v bližnji preteklosti. Zaskrbljujoč je tudi odnos do slovenstva, slovenskega jezika, slovenske kulture. Če je na primer na razpisu za učitelja v Velenju pogoj znanje albanskega jezika, potem se je treba vprašati, ali smo izgubili kompas. Ljudje, ki pridejo k nam, se morajo pač prilagoditi našem načinu življenja in vsaj osnovno znanje slovenskega jezika bi moral biti minimalni pogoj.

 

Kljub nekaterim zaskrbljujočim trendom pa verjamem, da bomo v bližnji prihodnosti znali ljudje, ki želimo živeti v urejeni in uspešni, gospodarsko močni in socialno pravični državi, stopiti skupaj, da bi ohranili dobro ter spremenili tisto, kar je treba v Sloveniji spremeniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."
9
31.01.2019 20:59
Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."
1
10.12.2016 00:53
Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
O lobijih, ki ščitijo Milojko Kolar Celarc in odstavljajo Petra Gašperšiča
3
11.09.2016 18:00
S poslancem Jankom Vebrom smo govorili o obeh interpelacijah, ki v teh dneh dvigujeta največ prahu. Medtem ko je ministrica za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu
4
08.09.2016 08:59
Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem ... Več.
Piše: Uredništvo
Svetovne organizacije in države hočejo nadzor nad našo odgovornostjo in osebno svobodo. Tobak je le začetek.
5
14.08.2016 18:30
Novozelanska poslanka Marama Fox ga je pred tedni v televizijski debati javno označila za prinašalca smrti in ga primerjala celo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zmago Jelinčič: "Nič nimam proti muslimanom. Financiral sem celo prvi prevod Korana v slovenščino."
14
24.07.2016 19:00
Predsednik nekoliko pozabljene Slovenske nacionalne stranke o nacionalni državi in prihodnosti združene Evrope, migrantih in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Po neuspelem puču v Turčiji: vojaški udar se ne zgodi brez zunanje podpore
14
18.07.2016 22:59
Z našim komentatorjem Zijadom Bećirovićem, ki je tudi direktor ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije ... Več.
Piše: Zijad Bećirović
"Antiintelektualizem ima na Slovenskem dolgoživo tradicijo. Da cenimo svoje intelektualce in umetnike, je mit. "
3
29.06.2016 20:35
Soustanovitelj in urednik nekdanje Študentske založba, ki se je kasneje preoblikovala v Založbo Beletrina, ni le esejist, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ko sem še delal kot novinar, sem slišal šalo, da je datum edina resnica, ki jo najdeš v časopisih."
15
01.06.2016 20:48
Ker v teh dneh v Slovenijo prihaja prvi mož Opus Dei Javier Echevarria Rodrigues, smo se pogovarjali z regionalnim vikarjem Opus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Mislim, da nisem "grožnja" za avstrijsko svobodo in demokracijo."
3
20.05.2016 20:00
Ekskluzivno objavljamo pogovor z zmagovalcem prvega kroga avstrijskih predsedniških volitev Norbertom Hoferjem, ki se bo jutri ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Slovensko pravosodje je proces proti Tošiću vodilo amatersko!"
7
15.05.2016 20:00
Stevan Dojčinović, letnik 1985, je kljub mladosti večkrat mednarodno nagrajeni srbski preiskovalni novinar, ki je napisal knjigo ... Več.
Piše: Gašper Lubej
"Finančna kriza in begunska kriza sta napad na evropski sistem. O tem ni dvoma."
12
21.04.2016 21:14
Z Larisom Gaiserjem, predsednikom slovenskega Panevropskega gibanja, smo se pogovarjali o izzivih Evrope in strahovi pred črnim ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,224
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,626
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,899
04/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,424
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,584
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,237
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,050
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,171
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 864
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 816