Komentar

O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij

Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od držav oziroma vlad! Resnična enigma so tisti nevladniki, za katerimi stoji agenda nekoga drugega, tuje države, verske organizacije, fanatikov ali celo multinacionalke. Ker delujejo proti interesom svoje države, se zdi resnično nerazumno, da so vsaj deloma financirani s strani taiste države oziroma njene vlade. Kako lahko vlada plačuje nekomu, ki škoduje bodisi njej oziroma državi bodisi njenim državljanom? Eno je intelektualna kritika, drugo so konkretna dejanja. Zamisel o reviziji obstoječe slovenske zakonodaje, ki urejuje delovanje, predvsem pa način in vir financiranja tistih nevladnih organizacij, ki so ali tuje podružnice ali pa dobivajo donacije iz tujine, kontekst njihovega delovanja pa je verski, humanitarni, versko-humanitarni ali celo politični, se zdi zato utemeljena, predvsem pa - nujna.

13.08.2019 20:51
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   nevladne organizacije   NVO   NGO   humanitarnost   financiranje   Rusija   Vladimir Putin

Pravi problem nevladnikov, seveda ne vseh, pač pa le tistih, ki delujejo kot transmisija nečesa ali nekoga drugega oziroma tretjega, je po eni strani denarni tok, po drugi pa namen financiranja.

Precej razburjanja je povzročila nedavna objava podatka, da so nevladne organizacije v Sloveniji lansko leto zbrale "skoraj milijardo" evrov prihodkov. Za naše razmere nedvomno izjemno impresivna številka, pa četudi je ta "skoraj milijarda" v resnici 913 milijonov evrov, od česar je tretjina (333 milijonov evrov) proračunskih virov. A vseeno, treba je biti iskren - lanskoletni prihodki nevladnikov niso bili majhni, predstavljajo skoraj desetino državnega proračuna. Z nekaj manj kot 28.000 nevladnimi organizacijami, ki zaposlujejo 8300 ljudi, prav tako nismo med najbolj nevladnikom neprijaznimi okolji. Ta podatek nekoliko relativizira odstotek udeležbe države pri finaniciranju nevladnih organizacij, ki je v Sloveniji precej pod evropskim povprečjem. Lahko torej iz teh nekaj številk in dejstev pridemo do kakšnega zaključka? Posebej bi morali izpostaviti tiste nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in jim država zaradi tega namenja več denarja - denimo prostovoljnim gasilskim društvom, humanitarnim, karitativnim, filantropskim, veteranskim, otroškim, mladinskim ipd. organizacijam. Predstavljam si, da njihovo delovanje ne more biti sporno niti enim niti drugim skrajnežem, kajti ko gre za vprašanje nevladnih organizacij, pridemo na koncu dneva prav do tega: kdo dobiva od koga, koliko in za kakšen namen. Levičarji se običajno usajajo nad prostovoljnimi gasilci, skavti in Karitasom, na desnici pa je glavni negativec vseh nevladnikov tisti madžarski milijarder, ki sliši na ime George Soros. Žaljivkam z ene in druge strani ni videti konca.

 

Toda to verjetno ni bistvo zadrege z nevladnimi organizacijami, kajne? Dobro obveščeni bodo prikimali. Pravi problem nevladnikov, seveda ne vseh, pač pa le tistih, ki delujejo kot transmisija nečesa ali nekoga drugega oziroma tretjega, je po eni strani denarni tok, po drugi pa namen financiranja. Tu velja opozoriti na dva fenomena današnjega časa, ki se pogosto paralelno pojavljata v evropskih državah. Če se kdo spomni vznemirjenja, ki je nastalo pred leti zaradi odločitve ruskih oblasti, da ne bodo več dovolile financiranja svojih nevladnih organizacij iz tujine, je na dobri poti, da pride do naslednjega vprašanja: ali vemo, kdo financira množico društev, zavodov in ustanov, ki delujejo na ozemlju naše države, so zakonsko opredeljene kot nevladne organizacije, ukvarjajo pa se s specifičnimi dejavnostmi. Denimo verskimi. Koliko denarja je za financiranje verskih dejavnosti v Sloveniji doslej prišlo v obliki donacij iz bogatih islamskih držav (Katar, Kuvajt, Savdova Arabija)? Moji muslimanski prijatelji bodo odgovorili, da bistveno premalo. Najbrž res. Toda nas zanima namen donacij, torej cilj financiranja. Ali bi šlo lahko vsaj v enem ali dveh primerih za financiranje dejavnosti, ki so v nasprotju s slovenskim pravnim redom? Recimo delovanje vahabitske molilnice na Jesenicah. Je v javnem interesu? Predstavlja versko obogatitev države? Se tam spoštujejo svoboda vesti, veroizpovedi in ostali elementi 14. člena ustave?

 

Že omenjena ruska epizoda je zanimiva zaradi nečesa drugege. Jasno je, zakaj Vladimir Putin noče niti slišati o tem, da bi nevladnike na ruskih tleh financirali Američani, Britanci ali katera druga zahodna država. Sploh če je cilj demokratizacija Rusije, krepitev pravne države in človekovih pravic. Putinova paranoja, ki v resnici morda sploh ni paranoja, je v tem, da sklepa, da je pravi cilj financiranja tovrstnih nevladnikov v bistvu sprememba oblasti - da so ti ljudje tam zato, da škodujejo državi in njemu osebno. Takšni totalitaristični popadki za Putina niso nič novega, toda hkrati ni izključeno, da se vsaj v določenih primerih ne moti. Konec koncev pa sam najverjetneje počne podobno in plačuje saboterje in petokolonaše tudi drugod po svetu. Pri čemer ne financira samo nevladnikov, pač pa tudi politične stranke - sploh leve oziroma desne protievropske radikalne stranke v članicah Evropske unije. Človek bi rekel, da je to Putinova specialiteta.

 

Kolikokrat smo v preteklosti že videli nevladne organizacije in civilnodružbene skupine, ki so zagovarjale eno, v ozadju pa počele nekaj povsem drugega? Med nevladnimi aktivisti so bili pomešani operativci tujih držav (da ne uporabimo še kakšne hujše besede), ki so razpolagali s skoraj neomejenimi proračuni. Z enim samim ciljem: delovati v skladu s strateškimi interesi neke druge države, ergo proti interesom države gostiteljice.

 

Tu smo končno prišli do bistva zadrege z določeno vrsto nevladnih organizacij. Pustite Greenpeace ali Amnesty International (ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od držav oziroma vlad), resnična enigma so tisti nevladniki, za katerimi se skriva agenda nekoga drugega, denimo druge države ali celo multinacionalke. Ker delujejo proti interesom svoje države, se zdi resnično nerazumno, da so vsaj deloma financirani s strani taiste države oziroma njene vlade. Težko je razumeti, da bi vlada plačevala nekomu, ki škoduje bodisi njej oziroma državi bodisi njenim državljanom. Eno je intelektualna kritika, drugo pa so konkretna dejanja. Zaradi tega se zdi povsem na mestu zamisel po reviziji obstoječe slovenske zakonodaje, ki urejuje delovanje, predvsem pa način in vir financiranja tistih nevladnih organizacij, ki so ali tuje podružnice ali pa dobivajo donacije iz tujine, kontekst njihovega delovanja pa je verski, humanitarni, versko-humanitarni ali celo politični.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
6
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,226
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,629
03/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,494
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,899
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,585
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,244
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,052
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,174
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 867
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 817