Komentar

O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij

Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od držav oziroma vlad! Resnična enigma so tisti nevladniki, za katerimi stoji agenda nekoga drugega, tuje države, verske organizacije, fanatikov ali celo multinacionalke. Ker delujejo proti interesom svoje države, se zdi resnično nerazumno, da so vsaj deloma financirani s strani taiste države oziroma njene vlade. Kako lahko vlada plačuje nekomu, ki škoduje bodisi njej oziroma državi bodisi njenim državljanom? Eno je intelektualna kritika, drugo so konkretna dejanja. Zamisel o reviziji obstoječe slovenske zakonodaje, ki urejuje delovanje, predvsem pa način in vir financiranja tistih nevladnih organizacij, ki so ali tuje podružnice ali pa dobivajo donacije iz tujine, kontekst njihovega delovanja pa je verski, humanitarni, versko-humanitarni ali celo politični, se zdi zato utemeljena, predvsem pa - nujna.

13.08.2019 20:51
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   nevladne organizacije   NVO   NGO   humanitarnost   financiranje   Rusija   Vladimir Putin

Pravi problem nevladnikov, seveda ne vseh, pač pa le tistih, ki delujejo kot transmisija nečesa ali nekoga drugega oziroma tretjega, je po eni strani denarni tok, po drugi pa namen financiranja.

Precej razburjanja je povzročila nedavna objava podatka, da so nevladne organizacije v Sloveniji lansko leto zbrale "skoraj milijardo" evrov prihodkov. Za naše razmere nedvomno izjemno impresivna številka, pa četudi je ta "skoraj milijarda" v resnici 913 milijonov evrov, od česar je tretjina (333 milijonov evrov) proračunskih virov. A vseeno, treba je biti iskren - lanskoletni prihodki nevladnikov niso bili majhni, predstavljajo skoraj desetino državnega proračuna. Z nekaj manj kot 28.000 nevladnimi organizacijami, ki zaposlujejo 8300 ljudi, prav tako nismo med najbolj nevladnikom neprijaznimi okolji. Ta podatek nekoliko relativizira odstotek udeležbe države pri finaniciranju nevladnih organizacij, ki je v Sloveniji precej pod evropskim povprečjem. Lahko torej iz teh nekaj številk in dejstev pridemo do kakšnega zaključka? Posebej bi morali izpostaviti tiste nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in jim država zaradi tega namenja več denarja - denimo prostovoljnim gasilskim društvom, humanitarnim, karitativnim, filantropskim, veteranskim, otroškim, mladinskim ipd. organizacijam. Predstavljam si, da njihovo delovanje ne more biti sporno niti enim niti drugim skrajnežem, kajti ko gre za vprašanje nevladnih organizacij, pridemo na koncu dneva prav do tega: kdo dobiva od koga, koliko in za kakšen namen. Levičarji se običajno usajajo nad prostovoljnimi gasilci, skavti in Karitasom, na desnici pa je glavni negativec vseh nevladnikov tisti madžarski milijarder, ki sliši na ime George Soros. Žaljivkam z ene in druge strani ni videti konca.

 

Toda to verjetno ni bistvo zadrege z nevladnimi organizacijami, kajne? Dobro obveščeni bodo prikimali. Pravi problem nevladnikov, seveda ne vseh, pač pa le tistih, ki delujejo kot transmisija nečesa ali nekoga drugega oziroma tretjega, je po eni strani denarni tok, po drugi pa namen financiranja. Tu velja opozoriti na dva fenomena današnjega časa, ki se pogosto paralelno pojavljata v evropskih državah. Če se kdo spomni vznemirjenja, ki je nastalo pred leti zaradi odločitve ruskih oblasti, da ne bodo več dovolile financiranja svojih nevladnih organizacij iz tujine, je na dobri poti, da pride do naslednjega vprašanja: ali vemo, kdo financira množico društev, zavodov in ustanov, ki delujejo na ozemlju naše države, so zakonsko opredeljene kot nevladne organizacije, ukvarjajo pa se s specifičnimi dejavnostmi. Denimo verskimi. Koliko denarja je za financiranje verskih dejavnosti v Sloveniji doslej prišlo v obliki donacij iz bogatih islamskih držav (Katar, Kuvajt, Savdova Arabija)? Moji muslimanski prijatelji bodo odgovorili, da bistveno premalo. Najbrž res. Toda nas zanima namen donacij, torej cilj financiranja. Ali bi šlo lahko vsaj v enem ali dveh primerih za financiranje dejavnosti, ki so v nasprotju s slovenskim pravnim redom? Recimo delovanje vahabitske molilnice na Jesenicah. Je v javnem interesu? Predstavlja versko obogatitev države? Se tam spoštujejo svoboda vesti, veroizpovedi in ostali elementi 14. člena ustave?

 

Že omenjena ruska epizoda je zanimiva zaradi nečesa drugege. Jasno je, zakaj Vladimir Putin noče niti slišati o tem, da bi nevladnike na ruskih tleh financirali Američani, Britanci ali katera druga zahodna država. Sploh če je cilj demokratizacija Rusije, krepitev pravne države in človekovih pravic. Putinova paranoja, ki v resnici morda sploh ni paranoja, je v tem, da sklepa, da je pravi cilj financiranja tovrstnih nevladnikov v bistvu sprememba oblasti - da so ti ljudje tam zato, da škodujejo državi in njemu osebno. Takšni totalitaristični popadki za Putina niso nič novega, toda hkrati ni izključeno, da se vsaj v določenih primerih ne moti. Konec koncev pa sam najverjetneje počne podobno in plačuje saboterje in petokolonaše tudi drugod po svetu. Pri čemer ne financira samo nevladnikov, pač pa tudi politične stranke - sploh leve oziroma desne protievropske radikalne stranke v članicah Evropske unije. Človek bi rekel, da je to Putinova specialiteta.

 

Kolikokrat smo v preteklosti že videli nevladne organizacije in civilnodružbene skupine, ki so zagovarjale eno, v ozadju pa počele nekaj povsem drugega? Med nevladnimi aktivisti so bili pomešani operativci tujih držav (da ne uporabimo še kakšne hujše besede), ki so razpolagali s skoraj neomejenimi proračuni. Z enim samim ciljem: delovati v skladu s strateškimi interesi neke druge države, ergo proti interesom države gostiteljice.

 

Tu smo končno prišli do bistva zadrege z določeno vrsto nevladnih organizacij. Pustite Greenpeace ali Amnesty International (ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od držav oziroma vlad), resnična enigma so tisti nevladniki, za katerimi se skriva agenda nekoga drugega, denimo druge države ali celo multinacionalke. Ker delujejo proti interesom svoje države, se zdi resnično nerazumno, da so vsaj deloma financirani s strani taiste države oziroma njene vlade. Težko je razumeti, da bi vlada plačevala nekomu, ki škoduje bodisi njej oziroma državi bodisi njenim državljanom. Eno je intelektualna kritika, drugo pa so konkretna dejanja. Zaradi tega se zdi povsem na mestu zamisel po reviziji obstoječe slovenske zakonodaje, ki urejuje delovanje, predvsem pa način in vir financiranja tistih nevladnih organizacij, ki so ali tuje podružnice ali pa dobivajo donacije iz tujine, kontekst njihovega delovanja pa je verski, humanitarni, versko-humanitarni ali celo politični.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,548
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,930
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,800
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,292
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,334
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,062
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 843
08/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,341
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 793
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,426