Komentar

O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij

Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od držav oziroma vlad! Resnična enigma so tisti nevladniki, za katerimi stoji agenda nekoga drugega, tuje države, verske organizacije, fanatikov ali celo multinacionalke. Ker delujejo proti interesom svoje države, se zdi resnično nerazumno, da so vsaj deloma financirani s strani taiste države oziroma njene vlade. Kako lahko vlada plačuje nekomu, ki škoduje bodisi njej oziroma državi bodisi njenim državljanom? Eno je intelektualna kritika, drugo so konkretna dejanja. Zamisel o reviziji obstoječe slovenske zakonodaje, ki urejuje delovanje, predvsem pa način in vir financiranja tistih nevladnih organizacij, ki so ali tuje podružnice ali pa dobivajo donacije iz tujine, kontekst njihovega delovanja pa je verski, humanitarni, versko-humanitarni ali celo politični, se zdi zato utemeljena, predvsem pa - nujna.

13.08.2019 20:51
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   nevladne organizacije   NVO   NGO   humanitarnost   financiranje   Rusija   Vladimir Putin

Pravi problem nevladnikov, seveda ne vseh, pač pa le tistih, ki delujejo kot transmisija nečesa ali nekoga drugega oziroma tretjega, je po eni strani denarni tok, po drugi pa namen financiranja.

Precej razburjanja je povzročila nedavna objava podatka, da so nevladne organizacije v Sloveniji lansko leto zbrale "skoraj milijardo" evrov prihodkov. Za naše razmere nedvomno izjemno impresivna številka, pa četudi je ta "skoraj milijarda" v resnici 913 milijonov evrov, od česar je tretjina (333 milijonov evrov) proračunskih virov. A vseeno, treba je biti iskren - lanskoletni prihodki nevladnikov niso bili majhni, predstavljajo skoraj desetino državnega proračuna. Z nekaj manj kot 28.000 nevladnimi organizacijami, ki zaposlujejo 8300 ljudi, prav tako nismo med najbolj nevladnikom neprijaznimi okolji. Ta podatek nekoliko relativizira odstotek udeležbe države pri finaniciranju nevladnih organizacij, ki je v Sloveniji precej pod evropskim povprečjem. Lahko torej iz teh nekaj številk in dejstev pridemo do kakšnega zaključka? Posebej bi morali izpostaviti tiste nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in jim država zaradi tega namenja več denarja - denimo prostovoljnim gasilskim društvom, humanitarnim, karitativnim, filantropskim, veteranskim, otroškim, mladinskim ipd. organizacijam. Predstavljam si, da njihovo delovanje ne more biti sporno niti enim niti drugim skrajnežem, kajti ko gre za vprašanje nevladnih organizacij, pridemo na koncu dneva prav do tega: kdo dobiva od koga, koliko in za kakšen namen. Levičarji se običajno usajajo nad prostovoljnimi gasilci, skavti in Karitasom, na desnici pa je glavni negativec vseh nevladnikov tisti madžarski milijarder, ki sliši na ime George Soros. Žaljivkam z ene in druge strani ni videti konca.

 

Toda to verjetno ni bistvo zadrege z nevladnimi organizacijami, kajne? Dobro obveščeni bodo prikimali. Pravi problem nevladnikov, seveda ne vseh, pač pa le tistih, ki delujejo kot transmisija nečesa ali nekoga drugega oziroma tretjega, je po eni strani denarni tok, po drugi pa namen financiranja. Tu velja opozoriti na dva fenomena današnjega časa, ki se pogosto paralelno pojavljata v evropskih državah. Če se kdo spomni vznemirjenja, ki je nastalo pred leti zaradi odločitve ruskih oblasti, da ne bodo več dovolile financiranja svojih nevladnih organizacij iz tujine, je na dobri poti, da pride do naslednjega vprašanja: ali vemo, kdo financira množico društev, zavodov in ustanov, ki delujejo na ozemlju naše države, so zakonsko opredeljene kot nevladne organizacije, ukvarjajo pa se s specifičnimi dejavnostmi. Denimo verskimi. Koliko denarja je za financiranje verskih dejavnosti v Sloveniji doslej prišlo v obliki donacij iz bogatih islamskih držav (Katar, Kuvajt, Savdova Arabija)? Moji muslimanski prijatelji bodo odgovorili, da bistveno premalo. Najbrž res. Toda nas zanima namen donacij, torej cilj financiranja. Ali bi šlo lahko vsaj v enem ali dveh primerih za financiranje dejavnosti, ki so v nasprotju s slovenskim pravnim redom? Recimo delovanje vahabitske molilnice na Jesenicah. Je v javnem interesu? Predstavlja versko obogatitev države? Se tam spoštujejo svoboda vesti, veroizpovedi in ostali elementi 14. člena ustave?

 

Že omenjena ruska epizoda je zanimiva zaradi nečesa drugege. Jasno je, zakaj Vladimir Putin noče niti slišati o tem, da bi nevladnike na ruskih tleh financirali Američani, Britanci ali katera druga zahodna država. Sploh če je cilj demokratizacija Rusije, krepitev pravne države in človekovih pravic. Putinova paranoja, ki v resnici morda sploh ni paranoja, je v tem, da sklepa, da je pravi cilj financiranja tovrstnih nevladnikov v bistvu sprememba oblasti - da so ti ljudje tam zato, da škodujejo državi in njemu osebno. Takšni totalitaristični popadki za Putina niso nič novega, toda hkrati ni izključeno, da se vsaj v določenih primerih ne moti. Konec koncev pa sam najverjetneje počne podobno in plačuje saboterje in petokolonaše tudi drugod po svetu. Pri čemer ne financira samo nevladnikov, pač pa tudi politične stranke - sploh leve oziroma desne protievropske radikalne stranke v članicah Evropske unije. Človek bi rekel, da je to Putinova specialiteta.

 

Kolikokrat smo v preteklosti že videli nevladne organizacije in civilnodružbene skupine, ki so zagovarjale eno, v ozadju pa počele nekaj povsem drugega? Med nevladnimi aktivisti so bili pomešani operativci tujih držav (da ne uporabimo še kakšne hujše besede), ki so razpolagali s skoraj neomejenimi proračuni. Z enim samim ciljem: delovati v skladu s strateškimi interesi neke druge države, ergo proti interesom države gostiteljice.

 

Tu smo končno prišli do bistva zadrege z določeno vrsto nevladnih organizacij. Pustite Greenpeace ali Amnesty International (ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od držav oziroma vlad), resnična enigma so tisti nevladniki, za katerimi se skriva agenda nekoga drugega, denimo druge države ali celo multinacionalke. Ker delujejo proti interesom svoje države, se zdi resnično nerazumno, da so vsaj deloma financirani s strani taiste države oziroma njene vlade. Težko je razumeti, da bi vlada plačevala nekomu, ki škoduje bodisi njej oziroma državi bodisi njenim državljanom. Eno je intelektualna kritika, drugo pa so konkretna dejanja. Zaradi tega se zdi povsem na mestu zamisel po reviziji obstoječe slovenske zakonodaje, ki urejuje delovanje, predvsem pa način in vir financiranja tistih nevladnih organizacij, ki so ali tuje podružnice ali pa dobivajo donacije iz tujine, kontekst njihovega delovanja pa je verski, humanitarni, versko-humanitarni ali celo politični.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
8
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
9
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,176
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,706
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,837
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,519
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,482
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,016
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 828
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 825
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,785
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 549