Razkrivamo

Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."

Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ki trenutno živi in ustvarja na Dunaju. Njegova družina je v začetku sedemdesetiih pobegnila iz bolgarske komunistične diktature in dobila politični azil v Nemčiji. Kasneje je Trojanow, ki je študiral etnologijo, živel v Afriki, Indiji, Južni Afriki in Nemčiji. Piše v nemškem jeziku in je član nemškega združenja PEN. Doslej je prejel že več nagrad s področja literature (Bertelsmann, Marburg, Thomas Valentin, Adelbert von Chamisso in tudi nagrado knjižnega sejma v Leipzigu). Svojega aktivizma ni nikoli skrival. Leta 2013 so mu Američani prepovedali vstop v Združene države, potem ko je javno kritiziral njihovo agencijo za domovinsko varnost (NSA) zaradi prevelikih pooblastil glede nadzora nad državljani. Na Ptuj je prišel kot osrednji literarni gost. Z njegovim branjem pisma Evropi se bodo uradno začeli letošnji Dnevi poezije in vina, ki so že 23. po vrsti. Sodelovalo bo dvajset pesnikov in 16 držav, tokratna "osrednja država" festivala pa bo Nemčija.

21.08.2019 19:29
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Ilija Trojanow   Ptuj   Dnevi poezije in vina   festival   Evropa   migracije   Libija   Dr. Jekyll in gospod Hyde

Foto: Thomas Dorn

Evropa, natančneje Evropska unija, je dr. Jekyll oziroma gospod Hyde.

Drage Evropejke in Evropejci, dragi sostorilci, drage sožrtve, pred kratkim sem prejel e-pošto Ajše al Gadafi, edine hčerke nekdanjega libijskega diktatorja. Ne poznava se. Gospa Gadafi mi je kljub temu prav zaupljivo pisala, da bi mi rada zaupala 27 milijonov dolarjev in pol, če ji pomagam investirati denar v svoji državi. Kraljevsko mi bo povrnila, s povračilom v višini 30 odstotkov. Prosila me je, naj se nujno povežem z njo.

 

Seveda nisem verjel, da mi zares piše gospa Gadafi. Saj tudi ni bilo prvič, da se mi je kdo oglasil na tak način. Gotovo se je tudi vam vsaj enkrat v življenju zgodilo, da ste prejeli podoben dopis – nekdaj v obliki pisma, kasneje po faksu in zadnje čase po e-pošti. Naklepanje prevare. Nigerijci temu pravijo kar "419", po členu v svojem kazenskem zakoniku: nekdo se poveže z vami in trdi, da ima dostop do ogromne količine (poneverjenega) denarja, in ta nekdo bi rad pomoč, da ga spravi iz Nigerije (ali pa Rusije, Brazilije oziroma od kod drugod). Podjetni Nigerijci pošiljajo na milijone takšnih e-sporočil, in ko kdo od prejemnikov nasede, ga najprej prosijo za manjše administrativne zneske, nato izvedejo veliki udarec. Kdor pristane na srečanje, ga prepričljivo potegnejo za nos.

 

Evropejci govorijo ali pišejo o primerih 419 večinoma v povezavi z bajno korupcijo, kakršna vlada v deželah, kot je Nigerija, napol ogorčeno, napol s posmehom. Redkeje se ukvarjajo z vedenjem naslovnikov prevare, ki večinoma veljajo za žrtve, čeprav so pravzaprav sostorilci. Kako lahko pošiljatelji takšne pošte pridejo na absurdno misel, da bo kakšen Evropejec nasedel tako napihnjeni pravljici o zlatu in draguljih? Finta deluje samo zato, ker je za obe strani samoumevno, da bo Nigerijec, Libijec ali Iračan umazane denarce zaupal čistemu Evropejcu, da ga bo ta čuval in opral. Nikomur se ne zdi nenavadno, da je samoumevno slepo zaupati Evropejcu in da bo nakradene milijone varno shranil. Kakor da je to naše delo pri globalni delitvi zadolžitev:

 

Oni pokradejo, mi pa prikrivamo – dolar dolar pere. Vsako e-sporočilo 419 opozarja na to, da je korupcija na globalnem jugu možna samo zato, ker bo nakradeni denar prej ali slej pristal pri nas, v Londonu ali Zürichu, na Cipru ali v Liechtensteinu.

 

Ob tem smo pa še kako ogorčeni nad obsegom korupcije na globalnem jugu – vsako leto se poneveri približno 50 milijard dolarjev – in to v najrevnejših deželah sveta. Kapital pa se steka na globalni sever. Kdo je odgovoren za prevarantski podton globaliziranega kapitalizma, ni tako jasno, kot bi si kdo mislil. Pri Transparency International trdijo, da je Somalija najbolj skorumpirana država na svetu, Roberto Saviano, nadvse cenjeni italijanski pisatelj, ki se že desetletja ukvarja z mafijskimi strukturami, pa meni, da je najbolj skorumpirana država na svetu Velika Britanija. London se je spremenil v urbano igrišče lopovov vsega sveta. Drži oboje. Kot državljani Evrope pa se najprej pozabavajmo z našo lastno shizofrenijo: zahtevamo good governance in obenem peremo umazani denar. Obenem: s srcem v nebesih in z debelo ritjo na udobnem kavču.  

 

Konec 18. stoletja je v Edinburgu živel mož po imenu William Brodie, eleganten džentelmen, ki je vodil mizarsko delavnico in so ga someščani spoštovali. Čez dan je deloval v mestnem svetu in zanesljivo izpolnjeval vsa mizarska naročila, čez noč pa je vlamljal v domove svojih strank in jih ropal. Dokler ga nekega dne niso zasačili in obesili.  

 

Na Williama Brodieja bi že zdavnaj pozabili, če ne bi pisatelj Robert Louis Stevenson v njem prepoznal zunanjega simbola vznemirjujoče človeške lastnosti: razcepljene osebnosti. Stevenson se je Brodieja lotil trikrat, najprej dvakrat z neuspešnima gledališkima predstavama, tretjič pa mu je uspel bestseller s sijajno zgodbo Nenavadni primer doktorja Jekylla in gospoda Hyda.

 

"Rodil sem se kot dedič velikanskega premoženja, v zibel so mi položili krasne darove, po naravi sem bil nagnjen k marljivosti, deležen sem bil spoštovanja modrih in dobrih soljudi in sem imel zagotovljeno časti in spoštovanja vredno prihodnost." Takole piše doktor Jekyll na začetku svoje izpovedi v zadnjem poglavju romana. Ugleden zdravnik je, mož, ki zdravi, mož, ki ceni izobrazbo in znanje, pomemben član družbe.  

 

Obenem pa je brezčuten, brutalen zastopnik požrtnosti, možakar po imenu gospod Hyde.    

 

Ne obstoja doktor Jekyll na eni in gospod Hyde na nasprotni strani, temveč samo ena kreatura, ki je "zapadla prepričanemu dvojnemu življenju". Pa še: "Kadar sta se bitji v moji zavesti med seboj borili, ko so me imeli le za eno od obeh, je bilo to mogoče samo zato, ker sta bili obe zakoreninjeni v meni."  

 

Doktor Jekyll ni nedolžen, naiven ali slep. Prepoznava sovraga v svoji notrini. Tudi premagal bi ga rad. A se mu nazadnje vda. Pripoved vodi neposredno v sedanjost. Kar velja za posameznika, lahko velja za cele družbe: Evropa, natančneje Evropska unija, je dr. Jekyll oziroma gospod Hyde. 

 

Leta 2017 je bil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker zgrožen nad razmerami v libijskih begunskih taboriščih. "Ne spim mirno ob misli na to, kar se v Libiji dogaja ljudem, ki so si zaželeli boljšega življenja in v Libiji naleteli na pekel." Evropa "ne sme biti tiho ob neverjetnih težavah, za katere se zdi, kot da prihajajo iz drugega stoletja". Juncker je bil "zelo šokiran" nad poročili, po katerih so v Libiji begunce preprodajali kakor sužnje. "Še pred dvema mesecema se nisem zavedal razsežnosti teh problemov. Postali so zares pereči." Junckerjevo ogorčenje je lahko razumeti. V Libiji zapirajo po 30 beguncev v celice, manjše od petih kvadratnih metrov. Sestradani so, ker dobijo hrano samo še vsak tretji dan. Poročilo človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja navaja, da so se jim življenjske razmere močno poslabšale. V zaporu Sabaa v glavnem mestu Tripoliju je skoraj četrtina zapornikov podhranjenih in med njimi je veliko otrok.   

 

Po ocenah Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je v Libiji trenutno okoli 670.000 beguncev. Nemško veleposlaništvo v Nigru je že leta 2017 v poročilu Uradu zvezne kanclerke opisalo, kaj se dogaja z zavrnjenimi begunci: "Na dnevnem redu so usmrtitve migrantov brez denarja, mučenja, posilstva, izsiljevanja in zapuščanja v puščavi. Priče iz enega od zaporov poročajo o petih ustrelitvah na teden – in to z napovedjo in vselej ob petkih, da naredijo prostor za nove."

 

Študija organizacije Women's Refugee Commission je prišla do sklepa, da je skoraj čisto vsaka ženska, ki beži prek Libije, žrtev spolnega nasilja. Preživeli poročajo o posilstvih s palicami, zažiganju genitalij, rezanju penisov, o moških, ki jih prisilijo, da posiljujejo lastne sestre. O nepredstavljivih grozotah. In vse to se dogaja samo v zadnjih dveh letih.   

 

In kaj je torej naredil Juncker zoper te neznosne razmere?

 

Nič!

 

Kaj pa bi lahko?

 

Marsikaj.

 

Kajti to, kar se dogaja v Libiji, ni le toleriranje, temveč kar stvar neposrednega financiranja EU. Libijski mejni organi naj bi namreč zaščite potrebnim migrantom preprečevali pobeg z vsemi sredstvi. Če torej begunci v Libiji trpijo in umirajo zaradi srhljivih razmer, je to direktna posledica namerne politike EU.

 

Narobe pa je, da zastopnikom te politike, Jeanu-Claudu Junckerju, očitamo licemerje. Njegovo ogorčenje je bilo gotovo iskreno. Juncker je zakoreninjen v evropski tradiciji, ki vse od francoske revolucije propagira solidarnost in empatijo, ki je odpravila suženjstvo in imela odločilen delež pri oblikovanju besedila Deklaracije o človekovih pravicah. Doktor Jekyll takole razlaga: "Navkljub globoki razdvojenosti pa nikakor nisem bil hinavec, saj sem z enim in drugim mislil smrtno resno. Bil sem pravi jaz, ko sem se otresel vseh zadržkov in se potopil v sramoto, kakor tudi podnevi, ko sem spodbujal znanstveno delo ali pomagal premagovati silo in bedo."

 

EU razlaga, da "podpira nacionalne upravne organe, da bi bili močnejši pri svojih prizadevanjih v borbi proti tihotapcem z ljudmi". V resnici pa je razlika med libijskimi organi in tihotapskimi bandami precej zabrisana.

 

"Evropske vlade in ustanove vedno znova zagotavljajo, da se zavzemajo za prenehanje samovoljnega zapiranja beguncev, niso pa uporabile nobenih učinkovitih prijemov, da bi to res zagotovile," pravi Matteo de Bellis iz Amnesty International

 

Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde. Nemški minister za pomoč deželam v razvoju Gerd Müller denimo vseskozi izumlja velike rešitve za svet, ob koncu njegovega delovnega dne se pa zgodi bore malo dobrega. Minister si želi, da bi zahodne družbe korenito spremenile življenjski slog: "Naše blagostanje ne sme več temeljiti na delu sužnjev in otrok ter izrabljanju okolja." V svoji knjigi Ni pošteno Müller piše, da moramo doseči stanje, "v katerem bodo vsi ljudje na planetu živeli dostojanstveno. Nujno je, da končno vsem ljudem zagotovimo osnovne potrebe po hrani, vodi, stanovanju in zaposlitvi, kar pomeni za industrijske dežele, ki so do tega blagostanja že prišle, da se bodo morale znova naučiti deliti. Nadaljnje rasti na stroške drugih ne sme in ne more biti." Pri nagovoru v čast katoliške dobrodelne organizacije Misereor je Müller dejal: "'Usmilim se' danes pomeni 'prevzemam odgovornost' za vse, kar je v moji moči. In kakšno moč imamo! Kot porabnice in porabniki. Kot podjetja, ki producirajo po vsem svetu. Kot oblikovalci politike velikih gospodarskih sil." 

 

Nato je z odobravanjem citiral zahtevek kardinala Fringsa, da je treba pihati na dušo tistim, ki določajo politične, ekonomske in socialne razmere. Vse to je častivredno, minister Jekyll nam nalaga jasno etično nalogo. Kakršno vsak od nas občuti kot svojo v trenutkih empatije. Moja hči se je v šoli učila, da neki premožen Švicar porabi toliko kot cela vas v Afriki. Če bi se z njim znašli na splavu, takšnega asocialnega parazita ne bi prenašali. 

 

Politična praksa pa je povsem drugačna. Vse mednarodne institucije preprečujejo nujno potrebno preureditev globaliziranega ekonomskega in finančnega sistema. Štiri desetletja poskušajo različni administrativni nivoji Združenih narodov povezati ekonomsko dejavnost s človekovimi pravicami in izdati obvezujoča pravila. Nazadnje je pred letom dni Meddržavna delovna skupina za gospodarstvo in človekove pravice (IGWG) objavila osnutek pogodbe o ekonomiji in človekovih pravicah. "Ničelni osnutek" te pogodbe, tako poimenovan zato, da je jasna njegova začasnost in spremenljivost, je bil plod dolgoletnega barantanja med referenti. Zdaj ga je treba "predebatirati", kar je evfemističen izraz za omilitev vseh strogih in pravno obvezujočih pravil o mnogokrat brutalnem in skoraj zmeraj izkoriščevalskem nastopanju svetovnih koncernov v revnejših deželah.  

 

Obenem pa so se izjalovila tudi prizadevanja globalnega juga, da bi bil sprejet v mednarodno komisijo za davčno politiko, ki ji dominira OECD, in to zaradi veta severa, tudi Nemčije. Sprejem v komisijo bi pomenil pot za "povečanje fiskalnih možnosti revnejših držav z regulativnimi prijemi na mednarodni ravni, denimo z zapiranjem davčnih oaz, bojem proti utajevanju davkov in tekmi za davčni dumping".  

 

Še pred dvema desetletjema je bilo odpisovanje davkov najrevnejšim državam upoštevana politična tema. Vse je kazalo na odpis dolgov deželam v razvoju – razen lastnega pohlepa in samoljubja. Danes s kremplji in čekani branijo lastne koristi. Ko je ciklon Idai pred kratkim uničil dobršen del Mozambika, so srce parajoče prošnje po oprostitvi davkov naletele na gluha ušesa. Po podatkih IWF spada Mozambik med tistih 35 držav, ki so ujete v eksistenčni zadolžitveni pasti: zamujajo s plačili in niso v stanju, da bi poravnavale kredite.    

 

Ko gre za denar, za "naše" blagostanje, dvigne gospod Hyde svojo odurno glavo in sabotira boj za človeško dostojanstvo in lepo življenje vseh. Namesto obvezujočih pravil se EU z nemško vlado vred (ter z ministrom Müllerjem) naslanja na prostovoljne iniciative glede standardov okoljskega in socialnega varstva. Vzemimo za primer palmovo olje. Pred letom dni sem se polni dve uri vozil po severu Bornea in na obeh straneh ceste ves ta čas nisem videl drugega kot nasadov oljnih palm, kamor mi je seglo oko, kjer je še pred eno generacijo buhtela džungla. Pogled zdaj pa: kemično pognojena monokultura, rast v smeri smrti – v dveh desetletjih bodo tla izčrpana. Amsterdamska izjava spodbuja, naj trgovski, agrarni in prehranski koncerni, soodgovorni za desetletja uničevanja narave, prostovoljno pristanejo na strožje standarde in svoje poslovne modele prilagodijo trajnostnemu razvoju. Stara zamisel ima samo eno slabo plat – ne deluje. 

 

V poljedelstvu gospod Hyde pušča še posebno močan pečat. Četudi zadnje svetovno kmetijsko poročilo zahteva radikalno drugačen poljedelski model, EU in najmogočnejše države članice še naprej forsirajo gradnjo industrijskega poljedelstva z neomejeno uporabo gnojil, pesticidov in licenciranimi industrijskimi sadikami. Vse to koristi predvsem interesom profita udeleženih agrarnih koncernov. Trajnostne ekološko agrarne načine pridelave komaj kdo upošteva.  

 

Ob tej globoko zakoreninjeni shizofreniji bi se lahko prijeli za glavo, nekaj upanja pa vendarle ostaja. Konec 18. stoletja je bilo suženjstvo nekaj tako samoumevnega, kot so danes kontejnerski ladijski prevozi. Ko so v Angliji manjše skupine kritizirale sužnjelastništvo, so skomigovali nad etičnim aspektom, saj je bila čezatlantska trgovina s sužnji za Veliko Britanijo nadvse dobičkonosna. Pomenila je delovna mesta, omogočala ogromne zaslužke, zagotavljala potrošne dobrine. Bila je torej upravičena. Čisto tako kot danes vnebovpijoča socialna neenakost in uničevanje okolja. Argumenti gospoda Hyda se ponašajo z neverjetno kontinuiteto. A po polstoletnem političnem boju je bilo suženjstvo v Evropi vendarle odpravljeno.  

 

Tudi to je del evropske tradicije. V delu Crisis in Civilization pronicljivi obsodbi britanske vladavine v Indiji, se je pesnik Rabindranath Tagore trudil razločevati med imperializmom in odklanjanjem zahodne civilizacije. Po eni stran se Indija duši pod "lastno težo britanske vlade", po drugi pa ne nikoli ne sme pozabiti, koliko je pridobila s Shakespearjevimi dramami in Byronovo poezijo ter predvsem s "širokosrčnim liberalizmom angleške politike 19. stoletja". Tragedija je v tem, da "najboljše v tej civilizaciji, ohranjanje dostojanstva medčloveških odnosov, pri vladnih kupčkanjih ne igra nobene vloge"

 

Kot vemo, se zgodba doktorja Jekylla in gospoda Hyda slabo konča. Zavidljivo, kako dobro je Stevenson, Škot, ki je veliko prepotoval, dojel dvojno naravo Evrope:

 

"Občasno se je Henry Jekyll v grozi zazrl v dejanja Edwarda Hyda. A za to situacijo niso veljali navadni zakoni in glas vesti je bil zahrbtno utišan. Nazadnje je bil Hyde in to Hyde sam edini krivec. Jekyll ni bil zato nič slabši, vedno spet se je predramil – na videz nespremenjen – z vsemi dobrimi lastnostmi in urno, kjer je le bilo mogoče, popravljal, kar je Hyde storil hudega. S tem si je uspaval vest."

 

(Prevedel Brane Čop)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.584
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.610
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.060
07/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
08/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.084
09/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 903